Dobra praksa SKP: Kmetija Mehak, reja krškopoljskih prašičev in piščancev

Cilji

Glavni cilji prijave na razpis so bili povečanje proizvodnih kapacitet za več kot 20 odstotkov ter nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, s katero so povečali konkurenčnost kmetijskega gospodarstva. Z nakupom informacijske tehnologije so prispevali tudi k uresničevanju ciljev na področju inovacij v kmetijstvu.

Glavne aktivnosti

Namen je, da kmetijo, na kateri je stric redil 2–3 govedi, preusmerijo v rejo krškopoljskih prašičev, pitovnih piščancev in kokoši nesnic z neposredno prodajo končnemu potrošniku. V začetni fazi je cilj predvsem vzpostavitev stabilne in kakovostne pridelave žit ter vzreje živali.

Krmo s travnikov uporabijo za prehrano prašičev. Na kmetiji redijo štiri plemenske svinje pasme krškopoljski prašič; del pujskov prodajo, nekaj pa jih spitajo do klavne mase 150–200 kg. V prihodnje si želijo vzpostaviti tudi lastno predelavo. Jan Mehak je član društva rejcev krškopoljskih prašičev.

Reja piščancev poteka v 3–4 turnusih letno, po približno 100 živali v posameznem turnusu. Živalim zagotavljajo izpust na prosto in večjo talno površino, kar pripomore k boljši kakovosti mesa.

V skrbi za okolje so investirali v nakup strojev za mehansko zatiranje plevela, kar je zmanjšalo porabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil.

S pridobljenimi sredstvi so kupili rabljen traktor, s čimer so zmanjšali stroške izposoje ter povečali storilnost in neodvisnost. Kupili so tudi česala slovenskega proizvajalca, ki jih uporabljajo za spomladansko česanje travnikov, zatiranje plevelov v žitih in koruzi ter — v kombinaciji s sejalnico za drobna semena — za obnovo travne ruše v jesenskem času.

Investirali so tudi v nakup mlina in mešalnice za pripravo krme za prašiče in perutnino. Del sredstev so namenili nakupu prikolice, s katero bodo zmanjšali odvisnost od izposoje, predvsem v času žetve.

Rezultati

Kmetija je z investicijami v osnovna sredstva postala bolj neodvisna od najema storitev in bo lahko v prihodnje sama izvajala storitve s kmetijsko mehanizacijo. Zmanjšala se je količina ročnega dela, hkrati pa se je povečala rentabilnost.

Ker so se kmetijske površine povečale, lahko s sodobno mehanizacijo večino dela opravijo sami.

Prevzem kmetije od prevzemnika zahteva veliko več, kot si ta sprva predstavlja, še posebej v primeru, ko gre za prevzem kmetije, na kateri ni živel in je ne pozna v celoti. Čeprav se ob uspešni kandidaturi na razpis zdi, da je sredstev dovolj, sta za doseganje zastavljenih ciljev potrebna veliko znanja in iznajdljivosti.