Dobra praksa SKP: Kmetija Medved

Cilji

Glavni namen vključitve v ukrep KOPOP je bil, da povečajo rodovitnost zemljišč in izboljšajo krogotok gnojil znotraj kmetije na naravi prijazen način.

Pri vpeljevanju nove tehnologije so s pomočjo kmetijsko svetovalne službe Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru preizkušali različne metode in se hkrati na podlagi upoštevanja izkušenj iz lastnega raziskovalnega dela odločili za pristop, kakršen je v praksi danes na kmetiji.

Za konzervirajočo obdelavo so se odločili zaradi pozitivnih vplivov na kvaliteto tal in pridelek. Izziv so sprejeli, saj so se zavedali, da zaradi vse pogostejših sušnih obdobij potrebujejo večjo vsebnost humusa v tleh, kar pa istočasno pomeni tudi večji ponor CO2 v tla. Takšna obdelava tal jim omogoča tudi prihranek časa in energentov. 

Glavne aktivnosti

Kmetija je vključena v ukrep M10 KOPOP – operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri, ki vključuje več zahtev:

Zahteva »Petletni kolobar« pomeni, da se na obdelovalnih površinah izvaja kolobarjenje s kmetijskimi kulturami, pri čemer je uporaba žit in koruze omejena na največ trikrat v petletnem obdobju. Z ustreznim vrstenjem kultur zagotovimo raznovrstno krmo ter optimalno izrabo vnesenih hranilnih snovi, kar preprečuje onesnaževanje vodnih virov in prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Zahteva »Nmin analiza« pomeni, da je treba na obdelovalnih površinah najpozneje do 30. 6. tekočega leta opraviti hitre talne teste za določitev vsebnosti mineraliziranega dušika, s čimer se nadzira uporaba dušikovih gnojil. Izvajanje te operacije pozitivno vpliva na blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.

S konzervirajočo obdelavo tal – z obdelavo po plasteh smo dosegli, da zemljo naredimo zračno, prepustno v globljih plasteh, organska gnojila ostajajo vdelana na površini, vrhnja plast pa ostane delno pokrita z žetvenimi ostanki ter optimalno posejana. Vse te operacije zaradi investicij v novo specialno mehanizacijo naredimo z enim prehodom strojev kar pomeni prihranek tako pri gorivu kot pri času.

Zahteva »Konzervirajoča obdelava tal« pomeni, da se za glavni posevek izvede minimalna obdelava tal z rahljalnikom (gruberjem) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. S takšno obdelavo se v tleh ohrani čim več vlage, kar je posebej pomembno v obdobjih suše. Ob nastopu suše so tako obdelana tla bolj odporna.

Zahteva »Ozelenitev njivskih površin« pomeni setev prezimnih posevkov. Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Z izvajanjem te operacije zagotavljamo dodatne ponore CO₂ na obdelovalnih površinah, varujemo njive pred erozijo ter bogatimo tla z dušikom preko simbiotskih bakterij.

Po spravilu glavnega pridelka kmetijske površine ponovno zasejemo z voluminoznimi kulturami, ozelenitev obdelovalnih površin preprečuje izpiranje hranilnih snovi, predvsem dušika, ostalega na obdelovalnih površinah po spravilu glavnega pridelka. S klasično obdelavo smo izgubili preveč vode iz tal in v primerjavi z danes, je bilo potrebnega več časovnega vložka, prav tako je bilo gospodarjenje s hranilnimi snovmi manj učinkovito.

Zahteva »Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak« pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Z razvozom gnojevke po sistemu nizkih izpustov kmetija vnaša gnojevko neposredno v tla, in sicer v globino od 1 do 3 cm.

Za izboljševanje pH tal njivske površine apnimo z mletim apnencem. S tem ukrepom smo v zadnjih treh letih uspeli dvigniti pH iz približno 5,4 na 6. Primeren pH tal pozitivno vpliva na dostopnost hranil (poveča se dostopnost dušika in fosforja), kar pomeni manjšo potrebo po dodatnem gnojenju. Prav tako se je povečala mikrobiološka aktivnost tal, kar je posledično izboljšalo njihovo strukturo. Nmin analize na obdelovalnih površinah izvajamo od 3- do 5-krat v vegetacijskem obdobju, saj želimo vnos hranil, predvsem dušika, čim bolj prilagoditi potrebam posameznih kmetijskih kultur.

Vključitev v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter izvajanje obveznih zahtev — petletni kolobar, Nmin analize, uporaba izključno fitofarmacevtskih sredstev, dovoljenih na najožjih vodovarstvenih območjih, ter konzervirajoč način obdelave tal — kmetiji prihrani čas in gorivo, zmanjšuje zbitost tal, povečuje njihovo zračnost in vodno kapaciteto, spodbuja mikrobiološko aktivnost, preprečuje izpiranje hranil v podtalnico ter povečuje vsebnost organske snovi v tleh. S tem se povečuje tudi vezava CO₂, kar pomembno prispeva k blaženju podnebnih sprememb.

V okviru ukrepa M14 Dobrobit živali kmetija pase krave molznice med obema molžama v obsegu najmanj 120 dni na leto. To predstavlja dodatno vrednost v prizadevanjih za dobrobit živali, ki jo sicer zagotavljajo s pridelavo kakovostne krme in pripravo optimalnih krmnih obrokov. Prav tako se v okviru tega ukrepa zatiranje notranjih zajedavcev izvaja na podlagi predhodne koprološke analize.

Uspešno so kandidirali tudi na dveh javnih razpisih v okviru ukrepa M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. V letu 2016 so pridobili sredstva za kolektivno naložbo v nakup mehanizacije, s katero so si olajšali delo in izboljšali izvajanje konzervirajoče obdelave tal. V okviru investicije so izboljšali tudi pogoje za skladiščenje krme in organskih gnojil, posodobili hlev za krave molznice ter investirali v nakup robota za molžo. Z naložbo so povečali število živali in mlečnost, izboljšali delovno učinkovitost ter zagotovili ohranitev delovnih mest na kmetiji.

Rezultati vključenosti v KOPOP ukrep in izvedenih naložb

Kmetija z vključitvijo v ukrep KOPOP, operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo, zagotavlja boljše gospodarjenje s hranilnimi snovmi, predvsem z dušikom. Izboljšalo se je tudi razmerje med vnosom in odvzemom dušika na obdelovalnih površinah.

S konzervirajočo obdelavo tal dosegajo boljšo vodno kapaciteto tal, povečano mikrobiološko aktivnost, manjšo zbitost tal in posledično nižjo porabo energije za obdelavo. S povečevanjem organske snovi v tleh prispevajo k boljši vezavi CO₂.

Uporaba tehnologije vlečnih sani, ki omogoča gnojenje z nizkimi izpusti v zrak, zmanjšuje količino didušikovih oksidov, kar pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb. K temu prispeva tudi izvajanje paše v okviru ukrepa Dobrobit živali, saj se zaradi paše prav tako zmanjšujejo emisije didušikovega oksida. Opaziti je tudi večjo naklonjenost javnosti, saj se zaradi zmanjšanega smradu organskih gnojil izboljšuje sprejemljivost takšnega načina obdelave tal in razvoza gnojevke.

Vsebnost organske snovi se je povečala različno glede na tip tal, v povprečju pa so uspeli dvigniti delež organske snovi z 1 na 1,5 odstotka.

Pri obdelavi tal prihranijo približno 20 odstotkov goriva v primerjavi s prejšnjim načinom, saj jim nova mehanizacija omogoča manj prehodov in večjo časovno učinkovitost.

Nabor zahtev v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP prepoznavajo kot učinkovit tako na področju ohranjanja rodovitnosti tal na obdelovalnih površinah kot tudi na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.