Dobra praksa SKP: Kmetija Malerič iz Bele krajine
Zaradi obuditve opuščene kmetije z ustreznimi stroji za obdelavo tal in pridelavo žit, kvalitetnejše pridelave krme za živali ter gnojenja z organskimi gnojili, je bila prva prioriteta mladega prevzemnika posodobiti strojni park, ki mu bo omogočal lažjo in kvalitetnejšo pripravo tal, pridelavo ter optimizacijo delovnih procesov na kmetiji. Zato se je preko razpisov odločil vlagati v nakup traktorja in ostalo osnovno kmetijsko mehanizacijo.
Cilji
Mlad prevzemnik Uroš Malerič iz Črnomlja ima močno željo in jasno vizijo kako iz dane zemlje in lastnega prepričanja ustvariti produkte, ki bodo uspešno sprejeti na trgu, mu omogočali ne samo preživetje ampak tudi razvoj in rast, kar je nujno tako za kmetijo kot tudi dobrodošlo za lokalno podeželsko okolje. Zaveda se celostnega pristopa in trajnostnega kmetovanja.
Mira Kambič Štukelj,
specialistka za program razvoja podeželja
KGZS Zavod Novo mesto
Kmetija je izpeljala naložbo v skladu z načrtovanimi cilji in si s tem začela rediti govedo in pridelavo žit, ki jih sedaj predeluje v moko iz katere prideluje testenine.
S pašno reje govedi in krmljenjem samo z lastno krmo brez ostalih dodatkov meso uspešno trži po večini na lokalnem trgu.
Kmetija se zaveda da sama pridelava ni dovolj, zato si prizadevajo tudi za inovativno ponudbo svojih izdelkov (»super testenine« s spirulino). Svojo ponudbo želijo nadgraditi s turistično ponudbo, ki jo razvijajo v okviru »svoje« druge kmetije.
Glavne aktivnosti projekta
V okviru projekta je kmetija kupila ustrezno mehanizacijo, ki bo učinkovito delovala tudi v ekološki pridelavi ter omogočila maksimalni izkoristek, s katerim si bo kmetija povrnila vložena sredstva.
Rezultati
Kmetiji sta obe investiciji doprinesli k lažjemu in hitrejšemu razvoju kmetije, obsegu pridelave in dvigu kvalitete.
Pridobljene izkušnje
Kmet si mora jasno začrtati in določiti, kakšne spremembe želi doseči ter zakaj jih želi uvesti. Nato si mora oblikovati celostno podobo in zgodbo, ki jo želi ustvarjati na kmetiji. Le na ta način je mogoče zastavljene cilje in spremembe tudi uspešno izpeljati.
Ko kmetje sami raziskujejo, katere možnosti ponujajo naložbe, so hkrati dobro seznanjeni z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati med izvajanjem naložbe in po njenem zaključku. Tako se izognejo naknadnim neprijetnim presenečenjem, ki se lahko skrivajo v ozadju izvedbe naložbe.