Dobra praksa SKP: Kmetija Bena Bajde
Njihova najnovejša, patentirana inovacija je postopek stiskanja oljk z uporabo ultrazvoka, pri čemer porabijo manj časa in energije, hkrati pa dosežejo boljšo kakovost oljčnega olja z višjo vsebnostjo antioksidantov v primerjavi z običajnim hladnim stiskanjem. Na inovativen način so se lotili tudi varstva oljčnih dreves in njihovih plodov pred škodljivci.
Smo majhni pridelovalci in imamo zelo butično proizvodnjo vsega. Ampak radi bi se razlikovali od drugih in imeli čim širši spekter izdelkov, narejenih iz oljčnega olja ali listov. Ljudje so se v zadnjem času veliko bolj obrnili nazaj v naravo in razmišljajo ekološko, zato jim poskušamo ponuditi čim več izdelkov, narejenih iz res najboljših sestavin, tako da je tudi naše milo narejeno iz ekološkega olja. Za oljčne liste pa je vse več povpraševanja in tudi za vložene oljke.
Beno Bajda
Nasadi se razprostirajo na 3,7 hektarja površin v zaselkih Grbci, Šared in Jagodje v zaledju občine Izola ter skupaj obsegajo več kot 1000 dreves. Leta 1990 je bilo 3 hektare veliko terasasto zemljišče v vasi Grbci še poraslo z gozdom, sčasoma pa se je preoblikovalo v oljčni nasad. V preteklosti so pri varstvu oljčnikov pred naleti oljčne muhe sledili navodilom svetovalne službe in pri tem porabili velike količine zaščitnih sredstev. Po vključitvi v ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) – Uporaba metode konfuzije in dezorientacije ter Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov – pa sami izvajajo vsakodnevni monitoring in po potrebi takoj preventivno ukrepajo. Pri tem porabijo bistveno manj zaščitnih sredstev, časa in energije, izboljšala pa se je tudi kakovost pridelka.
Ker se naleti oljčne muhe razlikujejo glede na mikrolokacijo, je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje dogajanje v svojem oljčniku. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike ali 200 metrih razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno Bajda seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov ter jih tako opozarja na pravočasno ukrepanje – v njihovo korist in lastno. Z usklajenim delovanjem na čim širšem območju se namreč močno poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe. Vse to pa vodi v kakovostnejši pridelek in posledično v boljše oljčno olje.
Nasad oljk na kmetiji Bena Bajde | Avtor: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Cilji
Na prvem mestu je g. Benu Bajda pomembno, da sta njegov pridelek in izdelek zdrava, ne pa količinsko obilna. Njegov cilj je pridelava kakovostnega, zdravega živila. To je tudi bistvo vseh njegovih prizadevanj pri ekološki pridelavi in predelavi.
Glavne aktivnosti
Pri njihovem načinu ekološke pridelave je treba izvajati vsakodnevni monitoring in po potrebi takoj preventivno ukrepati. G. Beno Bajda sam postavlja feromonske vabe (Cromotrap), medtem ko svetovalna služba uporablja svoje vabe (Dacotrap). Razlika med njima je v tem, da imajo vabe Cromotrap tri feromonske pilule in delujejo v vse smeri, zato omogočajo natančnejše določanje smeri, iz katere grozi nalet oljčne muhe. Ker te vabe muho privabljajo intenzivneje, je treba monitoring opravljati vsak dan zjutraj in zvečer, ne pa le enkrat tedensko, kot to poteka pri monitoringu, ki ga pri g. Bajda izvaja svetovalna služba.
V ekološki pridelavi je izjemno pomembno takojšnje ukrepanje, saj kurativno delovanje ni mogoče – delovati je mogoče le preventivno. Nalet muhe je treba zajeziti v najkrajšem možnem času. S takšnim pristopom porabijo bistveno manj škropiv, kot bi jih sicer. Ko ugotovijo, da je v vabi doseženo kritično število ujetih muh, kar jasno nakazuje prihajajoči nalet, takoj poškropijo z ustreznim dovoljenim pripravkom le eno vejico na tisti strani drevesa, iz katere grozi napad. Pri njih je to običajno vzhodna stran. Škropijo izključno vejice brez plodov na drevesih zunanje vrste na terasi.
Na ta način porabijo na hektar oljčnega nasada le 10 litrov pripravljenega škropiva, kar pomeni prihranek pri stroških za nakup pripravkov, pri času in pri energiji. Morda je edina slabost tega pristopa ta, da je škropljenje treba opraviti ročno. Tak način dela pa v oljčniku omogoča ohranjanje in razvoj predatorjev – naravnih sovražnikov oljčne muhe, kot so pikapolonice in drugi koristni insekti. Tako ohranjajo naravno ravnovesje, ki bi bilo pri konvencionalni pridelavi zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev porušeno.
Lastnik Beno Bajda ob opremi za stiskanje oljčnega olja | Avtor: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Rezultati in koristi
Ekonomski
Poglavitni rezultat njihovega dela, vzpodbujenega z ukrepi PRP 2014-2020, sta kvalitetnejši pridelek in kvalitetnejše oljčno olje. Zaenkrat imajo okrog 1000 dreves, med njimi je okrog 400 dreves še mladih, ki v povprečju dajo 10 ton pridelka. Pridelujejo ekstra deviška oljčna olja, narejena z izjemno hladnimi postopki, ki omogočajo njihovim oljčnim oljem, da so tudi dobitniki najprestižnejših priznanj. Pridelujejo oljčno olje sorte belica z naravno visoko vsebnostjo antioksidantov, oljčno olje sorte maurino, ki dopolni značaj jedi in ga obogati. Pridelujejo pa še Cuvée, oljčno olje s sadežnostjo in pikantnostjo belice, ki ga omehča nežen maurino.
Ves svoj pridelek prodajo na lastnem pragu v lastni oljarni brez posrednikov. Glede na njihovo inovacijo (stiskanje s pomočjo ultrazvoka – fotografija spodaj) pa razmišljajo, da bi njihovo vrhunsko oljčno olje kot zdravo živilo ponudili tudi v lekarnah. Sicer pa kupci prihajajo od vsepovsod, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine, recimo Švice, Italije, Hrvaške, celo iz Amerike. Med njimi so tudi takšni, ki kupijo po nekaj deset litrov olja. Ker pridelajo okrog 1500 litrov olja, še ne razmišljajo, da bi ga ponudili trgovskim sistemom. Ekološke oljke rastejo v njihovih certificiranih oljčnikih, ekstradeviško oljčno olje pa pridobivajo v ekološko certificirani družinski oljarni.
Pridobili so certifikat (Bureau Veritas) o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in imajo uradni znak Evropske unije za ekološka živila. Pogoji in pravila so zapisani v Uredbi Sveta (ES) 834/2007 in Uredbi Komisije (ES) 889/2008. Prav tako imajo tudi certifikat Zaščitena označba porekla. So prejemniki mednarodnih nagrad: Extragold medal Biol Novello 2017, Extragold medal Biol 2018, Silver medal Olive Japan 2018 (The Olive Oil Sommelier Association of Japan).
Poleg tega, da koristijo ukrep M10 KOPOP, koristijo še Ukrep M11 – Ekološko kmetovanje in Ukrep M13 – OMD.
Okoljski in podnebni
S pravočasnim zgodnjim pobiranjem plodov zagotavljajo optimalno zrelost v času predelave v olje in s tem kar najvišjo vsebnost antioksidantov v olju. Posebej za doseganje visoke vsebnosti antioksidantov v oljčnem olju so razvili in tudi že patentirali (v Sloveniji) novo tehnologijo stiskanja olja brez termične obdelave. To pomeni izjemno in ne le ekstra hladno stiskanje. To je nov postopek, pri katerem se masa ne segreva (doslej se je po uredbi EU masa segrevala do 27 stopinj celzija in to se je smatralo za kot hladno stiskano oljčno olje). Po novem postopku segrevanje ni potrebno in čas predelave se skrajša za 20 minut, toliko je tudi prihranka pri porabljeni energiji. Po analizah, ki so jih opravili lani, je v na ta novi način stisnjenem oljčnem olju do 30 odstotkov več antioksidantov. To pa je pravzaprav tisto kar v oljčnem olju kot zdravem živilu iščemo.
Pri hladnem stiskanju (maksimalno do temperature 27°C) še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Plodove se zmelje, zmesi in olje centrifugira ter nato prelije ali filtrira. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar razen vode. Pri njihovem novem postopku z ultrazvokom pa sploh ni nobenega segrevanja. Zato je kakovost še boljša.
Socialni
Vsa dela v oljčnikih in v oljarni (Torkla d.o.o.) opravijo v družinskem krogu, poleg g. Bena še dve hčerki in sin, ki bo postal tudi mladi prevzemnik.
Kljub lastnemu vsakodnevnemu monitoringu, še vedno sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo, tako pri spremljanju njihovih napovedi glede tehnoloških ukrepov v oljčnikih. Prav tako pa jim svetovalna služba pomaga pri pripravi vlog za kandidaturo na sredstva PRP.
Povezani so v Društvo oljkarjev slovenske Istre. Ker se naleti oljčne muhe dogajajo različno glede na mikrolokacijo, je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje, kaj se mu v oljčniku dogaja. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike med oljčniki ali 200 metrov dolžinske razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov in jih na ta način opozori na pravočasno ukrepanje tako v njihovo korist kot tudi lastno. Z usklajenim delovanjem na čim večjem območju se namreč zelo poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe.
Prenosljivost
Glede na pozitivne izkušnje kmetije Bena Bajda bi se lahko takšen način uporabe feromonskih vab za namen monitoringa in s tem manjše porabe fitofarmacevtskih sredstev, energije in časa lahko prenesel tudi v druge države.
Lastnik Beno Bajda na kmetiji | Avtor: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Sofinanciranje
Projekt z naslovom »Sonaravna pridelava oljk in inovativno stiskanje oljčnega olja z ultrazvokom na kmetiji Bena Bajde, Izola« se je izvajal v okviru podukrepa M10.1: Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti (ukrep KOPOP), podukrepa M11.2: Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja, podukrepa M13.2: Izplačilo nadomestil za druga območja, ki imajo pomembne naravne omejitve iz Programa razvoja podeželja 2014-2020.
