Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2019 objavilo javni razpis za podukrep M9.1: Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Ker je bila potreba po združenju pridelovalcev velika so se pri Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odločili prijaviti na razpis. Izvedli so projekt, s katerim so ustanovili skupino proizvajalcev krompirja in skupino proizvajalcev zelenjave in sadja v okviru zadruge.

Sklenili so pogodbe, izvajali izobraževanja, delali na marketingu, zagotovili zbirno mesto z novimi hladilnicami in prostori, uredili poslovni proces in nadzor nad kakovostjo, zagotovili podporo v vseh pogledih (administracija, deklariranje, navodila za delo, svetovanja, uvajanja novih načinov gnojenja prijaznejših do okolja). Posamezni kmetje so bili prepuščeni sami sebi, zadruga pa jih je združila v skupine. Projekt je bil potreben predvsem za zaščito kmetov in proizvajalcev zelenjave v Sloveniji. Namreč kmetje, ki so pridelovali krompir, zelenjavo in sadje so samostojno nastopali na trgu, zaradi česar pa so imeli majhno pogajalsko moč in so zaradi tega težje prodali svoje pridelke in po nizkih cenah. Prav tako so kmetije v Sloveniji dokaj majhne in zato kmetje niso imeli možnosti pridelati tako velikih količin, ki so jih zahtevali večji trgovci. Možnost, ki so jo kmetje oziroma pridelovalci imeli je bilo združevanje v razne organizacije ali skupine, kjer so se lažje pogajali za višje cene ter usklajevali prodajo pridelkov, iz tega izhaja, da so imeli vsi združeni koristi.

Pogled na skladiščne prostore. Na sliki so zeleni polni zeleni zabojniki in sta

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj | Avtor: Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, z. o. o.

Cilji

Projekt je bil izveden z namenom povečanja koristi pridelovalcev, včlanjenih v skupine. To so želeli doseči s skupnim dajanjem blaga v promet, nadzorom kakovosti, prilagajanjem obsega proizvodnje ter z informiranjem in promocijo.

S projektom so opredelili cilje obeh skupin, med katerimi so:

  • zagotovitev boljšega ekonomskega položaja pridelovalcev;
  • koncentracija ponudbe in dajanje na trg pridelkov, ki jih pridelajo člani, vključno z neposrednim trženjem;
  • načrtovanje pridelave in prilagajanje ponudbe povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
  • oblikovanje ponudb na področju trajnostnih načinov pridelave, inovativnih praks, gospodarske konkurenčnosti in tržnih trendov;
  • oblikovanje ponudb na področju promocije in trženja; spodbujanje uporabe okolju prijaznih postopkov pridelave;
  • prispevanje k trajnostni rabi naravnih virov in blaženju podnebnih sprememb.

Glavne aktivnosti

Projekt se je izvajal med leti 2019 in 2023. V okviru projekta so bile izvedene aktivnosti seznanja kmetov z namenom in vsebino skupin. Posebej so pridobili dve skupini in sicer skupino pridelovalcev krompirja in skupino pridelovalcev zelenjave in sadja. 

Rezultati

Neposredni učinki

Zaradi povečanja obsega dela in zagotavljanja boljše kakovosti so prilagodili prostore ter posodobili opremo in stroje za proizvodnjo. Energetsko so posodobili tudi delovne procese. Kupili so nov kompresor za pakirni stroj, več sestavnih delov za ekonomično pakiranje, dve hladilni komori (eno s kontrolirano atmosfero), prezračevalni sistem, pomivalni stroj, električni stroj za pometanje ter električni viličar. Ker so zelenjava, krompir in sadje občutljivi pridelki, je primerno skladiščenje ključnega pomena. Zato so prostore preuredili tako, da so pridobili dodatne hladilne kapacitete, ki pripomorejo k ohranjanju svežine in kakovosti. Posledično je izboljšan nadzor nad artikli, ki jih spremljajo tako kakovostno kot količinsko. Rezultati kažejo, da je pri trgovcih skoraj ni več zavrnitev ali reklamacij.

Glavni cilji prijave na razpis so bili povečanje proizvodnih kapacitet za več kot 20 odstotkov, nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, ki je povečala konkurenčnost kmetijskega gospodarstva, ter nakup informacijske tehnologije, s katero so prispevali k razvoju inovacij.

V skrbi za okolje so investirali v nakup strojev za mehansko zatiranje plevela ter strojev, ki omogočajo manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil.

Učinki povezovanja in mreženja

Glede na dosežene rezultate ob ustanovitvi skupin proizvajalcev je projekt dober primer uspešnega povezovanja in mreženja. S projektom jim je uspelo združiti že skoraj 300 kmetov. Kmetje med seboj sodelujejo, saj lahko le skupaj zagotovijo zadostne količine pridelkov za večje trgovce. Sodelujejo z zadrugo, ki je odgovorna za promocijo in trženje njihovih pridelkov ter za organizacijo prevoza, zbiranja in nadzora nad kakovostjo pridelkov in izdelkov. Kot nosilec projekta aktivno sodelujejo tudi s kmetijsko svetovalno službo.

Zadruga sodeluje tudi v drugih projektih, kot so Erasmus v sodelovanju z BTŠ Naklo ter LAS Gorenjska košarica. Vse aktivnosti so usmerjene v izboljšanje položaja kmetov, njihov obstoj ter zagotavljanje odkupa pridelane hrane na domačih tleh. V okviru teh projektov sodelujejo tudi s kmetijsko svetovalno službo.

Možnost prenosa na druga področja

Projekt je služil kot osnova za predavanja na Višji biotehniški šoli Naklo, ki jih je izvedla vodja projekta Marija Mehle. Prav tako so že izvedli predstavitve na to temo v drugih okoljih.

Projekt je prenosljiv. Skupine oziroma organizacije lahko podobno delujejo tudi na področju odkupa lesa, drobnice, mleka in drugih kmetijskih proizvodov.

Inovativnost

Pomembno so izboljšali procese in storitve ter razvili lastno blagovno znamko Polonca. Prilagodili so tudi tehnologijo proizvodnih procesov. Izvajali so delavnice za izboljšanje kakovosti produktov v sodelovanju s kmeti.

Izobraževali so tudi svoje zaposlene, da bi bili delovni procesi čim bolj učinkoviti.

Vključenost mladih

S sodelovanjem s srednjo in višjo šolo za kmetijstvo Biotehniškega centra Naklo ter s Fakulteto za upravo in ekonomsko srednjo šolo usposabljajo kadre, ki jih nameravajo tudi zaposliti.

S šolami se dogovarjajo za izvajanje praktičnega usposabljanja v njihovi delovni organizaciji na vseh področjih delovanja zadruge. So še edina zadruga v Sloveniji, ki odkupuje mleko, živino, les, zelenjavo, krompir in sadje ter opravlja trgovinsko dejavnost – vse za kmeta na enem mestu.