Dobra praksa SKP: Inovativen način čiščenja na kmetiji Frešer
Lagune predstavljajo učinkovit sistem čiščenja odpadne vode, pri katerem čistilni procesi potekajo na naraven način. Zadrževalni čas vode v lagunah je običajno daljši (nekaj dni) kot v klasičnih čistilnih napravah (nekaj ur). V aerobni laguni poteka oksidacija organskih snovi. Kisik, ki je pri tem potreben, v vodno telo prehaja z difuzijo iz zraka ter s fotosintezo alg.
V primerjavi z drugimi tipi čistilnih naprav lagune zahtevajo večjo površino. Takšne čistilne naprave so na slovenskih kmetijah redkost, zato je opisana izgradnja lagunske čistilne naprave vsekakor primer dobre prakse.
Kmetija Bojana Frešerja leži v vasi Preloge in je od Slovenska Bistrica oddaljena 4 kilometre. Gre za gričevnato območje, kjer prevladuje mešano kmetijstvo. Nosilec kmetije je kmetijo prevzel od svojih staršev pred leti in jo usmeril v sadjarsko kmetijo, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelavo sadja. Na kmetiji uporabljajo v Sloveniji sicer dokaj neznan način čiščenja odpadnih voda, in sicer z lagunsko čistilno napravo.
Srečko Rajh, KGZS Zavod Ptuj
Na kmetiji Bojana Frešerja se poleg osnovne sadjarske proizvodnje ukvarjajo tudi s predelavo sadja. S prvim delom izvedene naložbe so v prvi vrsti zasledovali cilj zmanjšanja vplivov na okolje, kar nedvomno velja tako za nakup električnega viličarja kot za izgradnjo lagunske čistilne naprave.
Za izgradnjo lagunske čistilne naprave so se odločili zaradi njene praktičnosti, saj takšne naprave lažje prenesejo kratkotrajne višje obremenitve z odpadnimi vodami. Predelava sadja namreč večinoma poteka po obiranju, od oktobra do decembra, medtem ko je v preostalih mesecih količina odpadnih voda razmeroma majhna. Prav zaradi tega izrazitega nihanja se je ta način čiščenja odpadnih voda izkazal kot zelo zanesljiv.
Z naložbo so tako dosegli svoj glavni cilj – odpravo negativnih vplivov odpadnih voda, ki nastajajo pri predelavi sadja na kmetiji. Za izgradnjo lagunske čistilne naprave je kmetija pridobila vsa potrebna dovoljenja in tehnološka navodila za izvedbo.
Frešer Bojan, nosilec kmetijskega gospodarstva. Kozolec za njim je bil podlaga za logotip njihove predelave sadja. Kmetija se ukvarja s sadjarstvom – pridelavo jabolk na 6,84 ha. Pri predelavi sadja predelujejo tako lastno sadje kot tudi opravljajo storit | Avtor: Arhiv MKGP
Cilji
Glavni cilj naložbe je zmanjšanje vpliva na okolje ter posodobitev opreme za predelavo sadja.
V okviru naložbe je kmetija že izvedla prvi del načrtovanih aktivnosti in oddala zahtevek za povračilo stroškov. Celotna predvidena vrednost naložbe znaša 92.140,60 evra, od tega je predvidenih 46.070,31 evra nepovratnih sredstev. V okviru prvega zahtevka so bile izvedene naslednje naložbe: izdelava poslovnega načrta, nakup električnega viličarja ter izgradnja lagunske čistilne naprave v skupni vrednosti 46.001,08 evra brez DDV.
V drugem delu investicije je kmetija kupila še polavtomatsko etiketirko za označevanje steklenic, samočistilni filter, cisterno za sok, zabojnike (big box) ter zgradila objekt za skladiščenje pridelkov v skupni vrednosti 46.139,52 evra brez DDV.
Glavne aktivnosti
Na kmetiji so že izvedli nakup električnega viličarja in izgradnjo lagunske čistilne naprave. Kupili so tudi polavtomatsko etiketirko za označevanje steklenic, samočistilni filter, cisterno za sok, zabojnike (big box) in zgradili objekt za skladiščenje pridelkov.
Izdelki kmetije Frešer. “Naj vam teknejo sadovi sončne Štajerske!” | Avtor: Arhiv MKGP
Rezultati
Koristi od izvedenega projekta so vsekakor tako za vlagatelja, kakor tudi lokalnemu okolju, je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Na to prvenstveno vpliva izgradnja lagunske čistilne naprave, posredno pa tudi nakup električnega viličarja za manipulacijo surovin in gotovih izdelkov.
Pridobljene izkušnje
Bojan Frešer si je prizadeval urediti predelavo na način, ki bo z odpadnimi vodami čim manj obremenjeval okolje. Zbiral je različne informacije in izkušnje o izgradnji malih čistilnih naprav ter se na podlagi priporočil odločil za lagunsko čistilno napravo. Dosedanje izkušnje z njenim delovanjem so dobre, zato bi lahko takšne naprave v praksi uporabljale tudi druge kmetije.
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru ukrepa M4.2: Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
