1. Ukrep

Digitalizacija notranje varnosti

Za izvedbo ukrepa  v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba je namenjenih 28,83 milijonov evrov, od tega 23,63 milijonov evrov iz NOO. V okviru ukrepa je načrtovan tudi davek na dodano vrednost v okvirni višini 5,2 milijona evrov, ki bo financiran iz lastnih virov izvajalcev ukrepa.

a) Projekt TETRA

V sklopu izvajanja projekta TETRA (CAPEX - Infrastruktura DRO po standardu TETRA, Digitalno radijsko omrežje TETRA stroški delovanja) se je dobavila oprema in izvedla izgradnja infrastrukture digitalnega radijskega omrežja državnih organov po standardu TETRA na celotnem področju države, uvedla IP tehnologija, ki omogoča nižje stroške delovanja ter možnost tehnološkega povezovanja z novimi prihajajočimi tehnologijami (LTE). Možnost prehoda na širokopasovne storitve (4G, 5G) je vključena v projekt TETRA kot opcijska možnost, s katero se nadaljuje takoj po vzpostavitvi osnovnega sistema TETRA. Ta možnost predvideva povezovanje tehnologije TETRA s širokopasovno tehnologijo prihodnosti (predvsem 5G). Na ta način se bo s pomočjo projekta, po korakih, preko radijskega omrežja TETRA, hibridnega sistema (ki bo povezava med TETRO in širokopasovnimi storitvami na trgu), v nekaj letih lahko prešlo na novo tehnologijo 5G, ki bo zagotavljala potrebe za službe javne varnosti v Sloveniji (pokrivanje, kapaciteta,....).

Mejnik ukrepa je dogovorjen v NOO in Operativnem sporazumu (ANNEX to the Commission Decision approving the Operational Arrangements between the Commission and Slovenia pursuant to Regulation (EU) 2021/241).

V okviru Ministrstva za notranje zadeve in Policije smo se zavezali k izpolnitvi mejnika:

Razvojno področje: Digitalna preobrazba, Komponenta 2: Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K2.): Ukrep Digitalizacija notranje varnosti (C2.K7.II.)

• Mejnik T100 – 11.000 uporabnikov novega policijskega digitalnega radijskega omrežja (TETRA), rok za izvedbo Q4/2022.

Infrastruktura digitalnega radijskega omrežja je bila instalirana. 30. junija 2022 je bil podpisan zapisnik o končnem prevzemu. 14. novembra 2022 je bilo v sistem vključenih 9.541 radijskih terminalov. Cilj, vključenih 11.000 radijskih terminalov v predpisanem časovnem obdobju, je bil dosežen na dan 31. december 2022.

Do leta 2026 se v skladu s časovnico iz NOO financira vzdrževanje in nekateri stroški delovanja omrežja TETRA.

b) Modernizacija računalniškega oblaka Policije CEPIS

Mejnik ukrepa je dogovorjen v NOO in Operativnem sporazumu (ANNEX to the Commission Decision approving the Operational Arrangements between the Commission and Slovenia pursuant to Regulation (EU) 2021/241).

V okviru Ministrstva za notranje zadeve in Policije smo se zavezali k izpolnitvi mejnika:

Razvojno področje: Digitalna preobrazba, Komponenta 2: Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K2.): Ukrep Digitalizacija notranje varnosti (C2.K7.II.)

• Mejnik M101 – Operativni zasebni oblak policije, rok za izvedbo Q4/2025.

V skladu s ciljem projekta se bo vzpostavil zasebni oblak prilagojen za potrebe Policije, ki je v kontekstu nacionalne informatike decentraliziran organ – s tem bo zagotovljeno nemoteno delovanje policijskih aplikacij, kot tudi sodobno poslovanje podjetij in drugih partnerjev s Policijo. Projekt vzpostavitve zasebnega oblaka Policije se že izvaja in vključuje tako vzpostavitev oblaka kot modernizacijo aplikacij. Predvidena investicija znotraj NOO predstavlja 13 % vseh investicij v NOO ter 30 % celotnega projekta, ki se sicer financira še iz drugih virov. Ponudniki se izbirajo v okviru javnega naročanja. S tehnološkega vidika se zasebni oblak Policije in državni oblak opirata na podobne sodobne arhitekturne koncepte, kar bo v prihodnje omogočilo še lažje povezovanje oz. interoperabilnost na nacionalnem nivoju. Na zasebnem oblaku Policije delujejo oziroma bodo delovale vse aplikacije za podporo policijskemu delu, tako za področje kriminalitete, prometne varnosti, javne varnosti, mejne policije, kot tudi logistične aplikacije za podporo poslovanja. Razvite bodo spletne aplikacije z uporabo sodobnih razvojnih konceptov (angular, mikro in mini servisi, rest api,…).

c) Razvoj mobilne rešitve ePolicistNG

V sklopu izvajanja projekta se bo izvedel razvoj in implementacija mobilne rešitve za delo policistov.

Projekt ePolicistNG je tipična in aktualna rešitev s področja digitalne preobrazbe in mobilnosti, ki hkrati rešuje tudi problem pomanjkanja osebja (policistov in administracije), hitrejšega izvajanja postopkov, doseganja finančnih prihrankov, zagotavljanja izvajanja uredbe o sistematični mejni kontroli kot tudi zadovoljstva državljanov (hitrejše in kakovostnejše storitve).

Izvedba projekta bo slovenski policiji omogočila učinkovitejše in racionalnejše izvajanje najbolj številčno in časovno obremenjujočih postopkov. Zaradi tega dejstva se o vzporedno zmanjšali zaostanki pri pripravi poročil oziroma zapisnikov, zmanjšalo število napak zaradi prepisovanja in s tem pritožb na postopek, izboljšalo se bo notranje poslovanje z odpravo administrativnih ovir ter omogočilo učinkovitejše sodelovanje Policije z drugimi institucijami in državljani.

Projekt e-Policist NG sodi v krog projektov za podporo operativnega dela služb s področja javne varnosti (law enforcement authorities). Njegovi poslovni učinki neposredno ali posredno: izboljšujejo javno varnost, varnost v cestnem prometu, varnost v lokalnih skupnostih in višajo stopnjo varnosti državljanov.

Predvideno je izboljšanje učinkovitosti izmenjave podatkov z drugimi nacionalnimi institucijami (tožilstvo, e-Uprava). Med drugim bodo v sodelovanju s projektom e-Uprava vzpostavljene oziroma nadgrajene storitve za državljane (e-naznanilo kaznivega dejanja Policiji; zahteva za seznanitev s podatki v Schengenskem informacijskem sistemu; zahteva za pridobitev osebnih podatkov iz evidenc Policije; anonimna e-prijava korupcijskega kaznivega dejanja; e-prijava javne prireditve in shoda; vpogled v izdane dokumente v okviru policijskih postopkov; zahteva za sodno varstvo (pritožba) iz e-uprave in možnost plačila globe).

Načrtovane storitve v okviru projekta e-Policist NG vsebujejo postopke, s čimer se neposredno ali posredno izboljšuje varnost schengenskega območja in učinkovitost drugih policijskih organizacij (Interpol, Europol ...)

Z razvojem mobilnih aplikacij v okviru e-Policist NG bo delovanje policistov in kriminalistov še bolj transparentno in posledično se bo zmanjšala možnost koruptivnih dejanj. Z zagotovitvijo medsebojne izmenjave podatkov in dokumentov z drugimi institucijami ki so vpletene v postopke, se bo zagotovila visoka stopnja interoperabilnosti procesov in podatkov. Vsi ti rezultati sledijo specifičnim ciljem, ki pomenijo izboljšanje upravljanja in večja transparentnost v javni upravi z uvedbo novih orodij, metod in interoperabilnih rešitev.

Projekt e-Policist NG bo vplival na poenostavitev in racionalizacijo postopkov, povečanje transparentnosti in učinkovitosti pri delu policistov, gospodarnost pri porabi javnih sredstev, omogočal bo prihranek časa, znižanje stroškov in zmanjšanje administrativnih ovir.

č) Projekt digitalizacija dokumentarnega gradiva Ministrstva za notranje zadeve

V sklopu digitalizacije dokumentarnega gradiva se bo izvedla digitalizacija dokumentarnega gradiva s sodobnimi informacijskimi rešitvami za digitalizacijo.

V okviru projekta bo v Ministrstvu za notranje zadeve nadgrajen in certificiran informacijski sistem za evidentiranje dokumentarnega gradiva, ki bo omogočal brezpapirno poslovanje. Za dosego tega cilja bo potrebno pred implementacijo nadgrajeni informacijski sistem akreditirati pri Arhivu Republike Slovenije. Informacijski sistem bo namenjen dolgoročni hrambi dokumentarnega in arhivskega gradiva, in sicer do izločitve, oziroma do izročitve arhivskega gradiva pristojnim arhivom v skladu s predpisi s področja arhivske zakonodaje.

V okviru projekta bodo tako informatizirani tudi postopki oddaje arhivskega gradiva Arhivu RS ter implementirana Notranja pravila za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki za Ministrstvo za notranje zadeve. Z uvedbo tega sistema bo zagotovljena celovitost, dostopnost, uporabnost, kakovost, avtentičnost in trajnost dokumentarnega gradiva ter varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika. Zmanjšala se bo poraba papirja in stroški hrambe arhivskega gradiva na centralni/primarni in na oddaljenih lokacijah. Zagotovljena bo večja dostopnost gradiva, tako poslovnim uporabnikom, kot zainteresirani javnosti, skladno z veljavno zakonodajo, ne glede na njihovo mobilnost in zmožnost. Omogočeno bo tudi lažje ter hitrejše iskanje, boljša sledljivost, dostopnost in učinkovit nadzor.

Brezpapirno poslovanje bo zmanjšalo prostorske težave, ki jim ima organ s hrambo fizičnega gradiva. Prostorov je premalo ali pa so ti neustrezni za hrambo, hkrati pa se povečuje dolgoročna hramba dokumentarnega gradiva in večja potreba po dodatnih prostorih.

Z vzpostavitvijo nadgrajenega informacijskega sistema se bodo zagotovili bolj varni pogoji hrambe (več kopij na različnih lokacijah, dostopnost v skladu s pravicami, uporabnost, avtentičnost in celovitost) in racionalizirali postopki, ki se nanašajo na delo povezanim z gradivom iz tekoče in stalne zbirke dokumentarnega gradiva (fizično vlaganje, dvigovanje zadev, fizično odbiranje in izločanje, izposoja gradiva …).

Cilj projekta je vzpostavitev sodobnega, s strani Arhiva Republike Slovenije potrjenega sistema za zajem in hrambo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, ki bo omogočal:

• učinkovito, kakovostno in racionalno upravljanje elektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva,
• rešitev prostorskih težav, ki jih imamo s fizično hrambo dokumentov,
• racionalizacijo poslovanja postopkov, ki se nanašajo na delo povezano z gradivom iz tekoče in stalne zbirke dokumentarnega gradiva,
• pogoje varne hrambe (več kopij na različnih lokacijah, dostopnost v skladu s pravicami, uporabnost, avtentičnost in celovitost).

d) ABIS – sistem za avtomatsko primerjavo obrazov

Projekt omogoča razvoj novega forenzičnega področja, ki je za potrebe policijskega dela, zlasti preiskovanja kaznivih dejanj vedno bolj potrebno in pomembno. Obrazna primerjava je trenutno v evropskem policijskem prostoru ena najhitreje razvijajočih se forenzičnih področij, pri čemer je cilj povezati sisteme na način, kot to velja za potrebe prumske izmenjave podatkov. Slovenska policija bo z implementacijo obrazne primerjave pridobila še eno orodje za uspešen boj proti kriminalu. Poleg nabave opreme bo moralo znotraj Nacionalnega forenzičnega laboratorija usposobiti tudi strokovnjake s področja obrazne primerjave. Strokovnjaki bodo morali metodo primerjave uskladiti z mednarodnimi standardi in usmeritvami ter jo akreditirati pri Slovenski akreditaciji.

Splošni cilj projekta je zagotovitev izvajanja avtomatske primerjave obrazov skladno s forenzičnimi metodami dela. Z uvedbo avtomatske primerjave obrazov se bo posodobil proces od zajema podob obrazov (znanih in neznanih) do forenzične primerjave, s čimer se bo policiji, tožilstvu in sodišču zagotovilo učinkovitejše orodje v boju proti kriminalu.

2. Ukrep

Energetska prenova stavb

Cilj področja Zeleni prehod, komponente Trajnostna prenova stavb je spodbujanje učinkovite rabe energije v stavbah s trajnostno prenovo obstoječih javnih stavb na način, da se po prenovi za 30 % zmanjša njihova poraba v primerjavi s porabo pred prenovo ter s tem prispevati k podnebnim ciljem EU.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo Javno povabilo za energetsko prenovo stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena. Za projekte mora biti pripravljena dokumentacija (DIIP, REP, PIZ in IP), ki izkazuje 30 % prihranek po izvedbi energetske prenove. Seznam projektov, ki se bodo financirali iz sklada NOO, bo potrdila Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve je oddal prijavo za izvedbo energetske sanacije Policijske uprave Kranj in Policijske uprave Celje. Ministrstvo za notranje zadeve potrditve projektov oziroma informacije o izboru projektov s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo še ni prejel.

3. Ukrep

Polnilna infrastruktura za polnjenje vozil za potrebe izvajanja upravnih nalog

V okviru področja Zeleni prehod, komponente Trajnostna mobilnost se bo izvedel demonstracijski projekt državne uprave na področju uvajanja alternativnih goriv v prometu, ki zajema naložbo v polnilno infrastrukturo za polnjenje brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil za potrebe izvajanja upravnih nalog, je za vzpostavitev 50 polnilnih postaj (100 polnilnih mest) predvideno 2 milijona evrov nepovratnih sredstev NOO. Ustanovljena je medresorska delovna skupina, ki jo vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.