Obmejna problemska območja
Z zakonsko opredelitvijo obmejnih problemskih območij kot območij, ki jim je v razvojnem smislu potrebno nameniti posebno pozornost, Republika Slovenija sledi cilju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja vseh območij na ozemlju naše države.
Ukrepi razvojne podpore
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določa, da so obmejna problemska območja prednostna območja vseh razvojnih politik. To pomeni, da proračunski uporabniki pri pripravi programov spodbud in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajamo na območju celotne države, posebej upoštevamo obmejna problemska območja. Del finančnih sredstev tako namenimo za vlagatelje iz obmejnih območij ali določimo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata vsebino in način priprave štiriletnega programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki ga sprejme vlada. Vlada je v mesecu februarju 2026 sprejela Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2026-2029. Ključni cilj programa je ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti obmejnih problemskih območij oziroma revitalizacija obmejnih problemskih območij ter izboljšanja demografskega stanja z doseganjem sledečih splošnih ciljev programa: Izboljšanje kakovosti bivanja, Izboljšanje dostopnosti, Izboljšanje gospodarskega stanja, Izboljšanje demografskega stanja.
V okviru finančnih načrtov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in posameznih drugih ministrstev pripravljamo za obmejna problemska območja posebne ukrepe na področjih izboljšanja storitev za prebivalstvo ter ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem investicij podjetij in so podrobneje opredeljen v samem programu.
Upravičena območja
Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10 -kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000.
Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Podrobnejša merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki se uvrščajo med obmejna problemska območja določa Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj vsaki dve leti preverja vrednosti meril iz uredbe in pripravi posodobljen seznam problemskih območij. Po zadnji analizi iz leta 2024 se med obmejna problemska območja uvršča 88 občin.