Več obnovljivih virov, več tveganja v klasičnih sistemih

Letos je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope) objavilo nov javni razpis za sofinanciranje gradnje novih večjih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne ali vetrne energije za obdobje od 2025 do 2029, ki se financira v okviru programa evropske kohezijske politike. Za sončne elektrarne z nazivno močjo nad enim megavatom (MW) za velika podjetja, nad 6 MW za srednje velika, mala in mikro podjetja ter skupnosti in za vetrne elektrarne z nad enim MW nazivne moči za velika in srednje velika podjetja in nad 18 MW nazivne moči za mala in mikro podjetja ter skupnosti OVE bo v treh fazah na voljo 64,5 milijona evrov nepovratnih spodbud.

Spodbude so tako visoke, da nadomestijo koristi vlagateljev, ki jih je zagotavljalo neto merjenje. Delež vsaj sončnih elektrarn se bo še povečal. To v klasičnih omrežjih, ki so bila postavljena za prenos elektrike od velikih elektrarn do distribucijskega omrežja, po njem pa do vsakega uporabnika elektrike. Za tak sistem so bili pripravljeni vsi standardi in tudi programi usposabljanja. Z novimi samooskrbnimi elektrarnami, ki so priključene na distribucijsko omrežje, se razmere precej zapletajo.

Postavlja se vprašanje sistemske stabilnosti oziroma obratovalne varnosti, povezane tudi s prenapetostmi v omrežju. »Dejstvo je, da se v slovenskem elektroenergetskem sistemu zaradi spremenjenih razmer že kažejo izzivi pri vzdrževanju ustrezne napetosti,« so v pripombah na novi omrežninski akt opozorili v Gen-I.

Povišana napetost je povzročila tudi mrk v Španiji in na Portugalskem. Drugačen mrk se je zgodil na povezavi med Črno goro in hrvaško Dalmacijo. Lani pa je evropski sistem skoraj razpadel zaradi majhne nemške proizvodnje. Na nove razmere se bo torej treba prilagoditi. Vsaj do načrtovanega zagona druge jedrske elektrarne v Sloveniji, če bo odločitev zanjo pozitivna. V javni obravnavi je pobuda za državni prostorski načrt, dobavitelja opreme naj bi izbrali leta 2027, končno investicijsko odločitev pa sprejeli leta 2028.

Oblačen dan grozljivka za sistem

Na spremenljivo oblačen dan je proizvodnja sončnih elektrarn težko napovedljiva. Odstopanja presežejo tudi 100 MWh v posameznem 15-minutnem intervalu. »Razvidno je, da je bil Eles za namene izravnave sistema zaradi tega primoran vključiti vse vrste sistemskih storitev in tudi terciarno rezervo. Prav tako je razvidno, da na omrežju prihaja do prenapetosti tako na nizkonapetostni ravni (gospodinjski samooskrbni odjemalec) kot na visokonapetostni (izhod iz Nuklearne elektrarne Krško),« pravijo v Gen-I. Pri gospodinjskem samooskrbnem odjemalcu je napetost nihala v intervalu od 205 do 245 voltov, v primeru NEK pa v intervalu od 415 do 425 kilovoltov.

»V takem dnevu tako očitno nastaja prenapetost na zelo različnih napetostnih ravneh. Pri gospodinjskem samooskrbnem odjemalcu se elektrarna izklaplja, pri NEK pa napetostni nivoji nad 420 kV pomenijo povečano tveganje za ustavitev NEK, kar bi pomenilo morebitni neobvladljiv tranzientni pojav in resno grožnjo za zanesljivost oskrbe z električno energijo,« so še opozorili v Gen-I. Ukrepanje je torej nujno potrebno, pri čemer lahko po mnenju Gen-I k stabilnosti elektroenergetskega sistema oziroma k stabilnim napetostnim razmeram učinkovito pripomorejo prav s prerazporejanjem odjema oziroma prožnostnimi viri. Omrežninske tarife bi morale spodbujati odjem v času konične proizvodnje iz OVE, ko je ta fleksibilen, pri čemer pomaga shranjevanje električne energije ali polnjenje električnih vozil.

Nedavna nemška študija svetovalne družbe Agora Energiewende, ki jo v svojih smernicah navaja tudi evropska komisija, kaže, da lahko dinamične tarife – kar pomeni dinamične tarife za električno energijo, poenotene z dinamičnimi omrežninskimi tarifami – zelo učinkovito aktivirajo prožnost gospodinjskega odjema. Po njenih izsledkih obstaja potencial za preusmeritev več kot 100 TWh odjema.

Študija je prav tako pokazala, da se lahko z zmanjšanjem obremenitve nizkonapetostnega omrežja zmanjšajo potrebe po njegovi širitvi, s čimer se dodatni stroški širitve omrežja zaradi vključevanja prožnega odjema (baterijski hranilniki, električna vozila, toplotne črpalke) skoraj prepolovijo. Ob zmanjšanih omrežninskih stroških pa imajo koristi vsi odjemalci električne energije, še posebno tisti, ki prispevajo k povezovanju sistema.

Podnebno odporna infrastruktura

Sredozemlje je po eni strani zelo ranljivo, posledice podnebnih sprememb bodo po napovedih strašljive. Ogroženih je 250 milijonov ljudi, zlasti zaradi pomanjkanja vode in s tem tudi hrane, v zgolj 10 do 15 letih. To pomeni, da se mora energetika razogljičiti, a nobena država tega ne zmore sama, zlasti ob vseh izdatkih, ki se pojavljajo, od covida do energetske krize in zdaj oboroževanja. Število uničujočih naravnih nesreč pa se tudi povečuje. Posledice poplav pred dvema letoma v Sloveniji še vedno odpravljamo.

Manj kot leto dni po odprtju ene največjih zelenih investicij na Hrvaškem je močna burja povsem opustošila sončno elektrarno na območju opuščenih lužnih bazenov nekdanje tovarne glinice pri Obrovcu. Burja je uničila skoraj polovico elektrarne, kar je razkrilo pomanjkljivosti pri načrtovanju in umeščanju objektov na vetrovna območja. Moč vetra je bila tako velika, da so paneli, težki približno 30 kilogramov, leteli celo čez državno cesto med Zatonom Obrovačkim in Maslenico. Na srečo je bila cesta takrat zaprta za promet, kar je preprečilo mogočo tragedijo.

Države v Sredozemlju so ob tem zelo različne, te razlike so nekoč povzročale konflikte, zdaj pa pomenijo, da je košara rešitev večja. A več teh držav je tudi na koncu velikih elektroenergetskih povezav, ki najbolj nihajo ravno na koncih. Slovenija je na srečo na sredini, kar pomeni, da sistem ne niha tako zelo, imamo pa že težavo z jalovo močjo, ki prihaja z juga. Po nekaterih podatkih projekt Sincro.grid ni več dovolj za blaženje vsega vpliva. Po drugi strani Eles še zagotavlja rezervo za sistem v sodelovanju z operaterjema sistemov na Hrvaškem in v BiH.

Kljub temu je ena od stvari, ki se ne spreminjajo, to, da je EU revna s fosilnimi gorivi, ima pa veliko priložnosti pri izkoriščanju sončne in vetrne energije. Zato je smiselno, da izvede prehod v nizkoogljično energetiko, saj je to edini način za znižanje cen energije in povečanje varnosti. Vendar bo treba okrepiti povezave med državami. Slovenija je lahko dober primer, saj prek njenega ozemlja teče bistveno več elektrike, kot je sama porabi.