V globalnih odnosih želimo biti akterji in ne le plačniki

Prihajate iz Dubrovnika, zgodovinskega obalnega mesta v osrčju Sredozemlja, kjer ste bili tudi županja. Kako je ta osebna izkušnja vplivala na vaš pogled na izzive in priložnosti, ki se kažejo v sredozemski regiji?

Res je, da se sredozemska regija spopada z mnogimi izzivi, a ima pred seboj tudi velike priložnosti. Stabilnost v Sredozemlju je bistvenega pomena za rast in blaginjo. Želimo okrepiti njeno odpornost. Naš skupni vzvod in vpliv sta najmočnejša, če delujemo skupaj. Moja pot močno vpliva na to, kako pristopam k temu poslanstvu. Prihajam iz Dubrovnika – zgodovinskega mesta, ki je preživelo vojno opustošenje, se obnovilo s pomočjo odpornosti in danes cveti kot del enega najbolj ambicioznih projektov regionalnega sodelovanja v EU. Čutim se globoko povezano s to nalogo. Ker sem bila županja, vem, kaj pomeni biti blizu državljanom in se neposredno ukvarjati z njihovimi težavami. Iz prve roke vidiš, kako politike vplivajo na vsakdanje življenje. Doživela sem krhkost vojne in obljubo miru ter videla, kako lahko čezmejne povezave ustvarijo blaginjo in stabilnost. Moja osebna zgodovina me vsak dan opominja, da za strategijami in politikami stojijo ljudje – družine, skupnosti, državljani. Njihovo zaupanje si moramo zaslužiti, njihova prihodnost pa je odvisna od naše sposobnosti, da dosežemo rezultate. To je tisto, kar me vodi v vlogi komisarke.

Tako Slovenija kot Hrvaška imata posebno odgovornost in priložnost, da v evropsko razpravo vključita realnost naše regije. Razumeta namreč zapleteno prepletanje geografije, zgodovine in kulture, zaradi katerega je Sredozemlje križišče in strateška meja. 

Slovenija in vaša domovina Hrvaška kot sredozemski članici EU prinašata edinstvene poglede tako na MED9 kot na širšo sredozemsko politiko Unije. Kako lahko po vašem mnenju ti dve državi dejavneje prispevata k oblikovanju pristopov EU v regiji?

Tako Slovenija kot Hrvaška imata posebno odgovornost in priložnost, da v evropsko razpravo vključita realnost naše regije. Razumeta namreč zapleteno prepletanje geografije, zgodovine in kulture, zaradi katerega je Sredozemlje križišče in strateška meja. Njun prispevek je lahko zelo oprijemljiv: gradita mostove med severom in jugom, se zavzemata za močnejše regionalno sodelovanje, spodbujata povezljivost z infrastrukturnimi in energetskimi projekti ter pospešujeta trajnostni razvoj. Imata tudi vlogo pri krepitvi varnosti – podpirata prizadevanja za odpravo nestabilnosti, nezakonitih migracij in hibridnih groženj. Hkrati pa obe nosita zgodovinsko izkušnjo konfliktov in živ spomin na to, kako lahko skupno delo in solidarnost spremenita izzive v priložnosti. To jima, ali bolje rečeno nam, daje edinstven glas v Uniji – in kaže, da se vlaganje v mir, partnerstvo in odpornost izplača. Z vključevanjem tega vidika v sredozemsko politiko EU lahko pomagata oblikovati regijo kot prostor priložnosti, inovacij in blaginje, ki krepi Evropo kot celoto.

Doživela sem krhkost vojne in obljubo miru ter videla, kako lahko čezmejne povezave ustvarijo blaginjo in stabilnost.

Sredozemlje je strateško križišče za Evropo. Kako evropska komisija vidi vlogo regije v okviru širših geopolitičnih in gospodarskih prednostnih nalog EU?

Uspešno in stabilno južno Sredozemlje je v središču delovanja EU. Vzpostavitev tega portfelja odraža, da je ta regija za EU spet pomembna. Z današnjim sprejetjem pakta za Sredozemlje, 30 let po začetku barcelonskega procesa, znova krepimo naša partnerstva za vzpostavitev resničnega skupnega sredozemskega prostora. Ta pakt je prava pot naprej v času velike geostrateške in gospodarske negotovosti. Izzivov polni časi so tudi priložnost, da povečamo svojo odpornost, okrepimo geopolitično vlogo in poglobimo vezi z našimi najbližjimi partnerji. To je naš strateški pristop. V tej komisiji na svoje delo gledamo z vidika močnejšega sodelovanja, konkurenčnosti in varnosti za vse – v korist naših državljanov in naših gospodarstev. V globalnih odnosih želimo biti akterji in ne le plačniki. Naj vas spomnim, da EU predstavlja približno 16 odstotkov svetovnega BDP, vendar zagotavlja več kot 42 odstotkov svetovne pomoči. S paktom za Sredozemlje odpiramo novo poglavje za širše in močnejše sodelovanje, ki temelji na zgodovinskih in kulturnih vezeh, ki nas povezujejo.

Blaginja, stabilnost in varnost gredo z roko v roki, enega brez drugega ni mogoče doseči.

Kakšna je vizija novega pakta za Sredozemlje in kako lahko MED9 pomaga zagotoviti, da se prednostne naloge sredozemskih držav bolj odražajo pri oblikovanju politik EU?

Pakt ponuja nov politični okvir za reševanje naših skupnih izzivov – od varnostnih groženj in nezakonitih migracij do podnebnih sprememb, energetskega prehoda, pa tudi gospodarskih priložnosti na morju – s skladnim, integriranim in vzajemno koristnim pristopom. Od preteklih pobud se razlikuje po načinu oblikovanja: v sodelovanju z našimi sredozemskimi partnerji, podprt s konkretnimi ukrepi in mehanizmi upravljanja, ki zagotavljajo odgovornost in uresničevanje. MED9 ima v tem procesu ključno vlogo. Kot skupina sredozemskih držav članic EU lahko zagotovi, da se sredozemske perspektive obravnavajo kot evropske prednostne naloge. To na primer pomeni zagovarjanje politik, ki krepijo odpornost, konkurenčnost in povezljivost. Z aktivnim sodelovanjem skupine MED9 lahko zagotovimo, da bo pakt prinesel rezultate – da bodo naše zgodovinske in kulturne vezi postale gonilo stabilnosti, inovacij in blaginje za vse.

Regija je prevzela ključno vlogo med nedavno energetsko krizo, saj je EU pomagala pri diverzifikaciji oskrbe in krepitvi energetske varnosti v času, ko jo je zelo potrebovala.

Sredozemlje je ena od podnebnih vročih točk na svetu. Katere so prednostne naloge EU za pomoč regiji pri prilagajanju podnebnim spremembam, hkrati pa ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljanju trajnostne rabe virov, kot so voda in ribolovni viri?

Sredozemlje je ena od podnebnih vročih točk na svetu, saj se segreva za 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja. Zato je nujnost ukrepanja jasna: skupni podnebni izzivi zahtevajo skupne rešitve. Naši sredozemski partnerji so nepogrešljivi na poti Evrope k podnebni nevtralnosti. Z največjim potencialom sončne in vetrne energije na svetu so ključni za povečanje rabe obnovljive energije na stroškovno učinkovit in strateški način. Pakt bo poglobil sodelovanje na področju podnebne odpornosti, obnovljivih virov energije, upravljanja voda in varstva biotske raznovrstnosti. To pomeni spodbujanje trgovine z obnovljivo energijo, krepitev medsebojnih povezav in podpiranje čistih tehnologij, hkrati pa varovanje ključnih virov, kot so voda in ribolovni viri. Vendar gre za več kot le podnebno politiko, gre za družbenogospodarsko preobrazbo. Z vlaganjem v obnovljive vire energije in infrastrukturo zmanjšujemo odvisnost, krepimo stabilnost in ustvarjamo delovna mesta.

Migracijski pritiski ostajajo preizkušnja za EU in njene sredozemske partnerice. Katere pristope obravnavate, da bi bolje uravnotežili upravljanje meja, zakonite poti ter poglobljeno sodelovanje z državami izvora in tranzita?

Upravljanje in zaščita migracij sta osrednji prednostni nalogi pakta. Z njim se bo uresničila zunanja razsežnost migracijske politike EU s krepitvijo sodelovanja s partnerskimi državami na področju upravljanja meja, prostovoljnega vračanja, ponovnega sprejema, reintegracije in zaščite. Cilj je celovit, na partnerstvu temelječ pristop na celotni poti, ki spodbuja stabilnost, ustvarja priložnosti ter zagotavlja humano in učinkovito upravljanje. Severnoafriške države niso le izvorne, temveč tudi tranzitne in ciljne točke. Migracije je zato mogoče učinkovito upravljati le kot skupno odgovornost. Ključni stebri tega pristopa vključujejo preprečevanje nezakonitih migracij z bojem proti tihotapljenju, zagotavljanje učinkovitega vračanja in ponovnega vključevanja ter širjenje varnih in zakonitih poti za spretnosti in mobilnost. Hkrati je bistveno obravnavati temeljne vzroke nezakonitih migracij in prisilnih razselitev. Z vlaganjem v naše južno sosedstvo in podpiranjem prilagojenega usposabljanja si prizadevamo ustvarjati delovna mesta, razvijati spretnosti in veščine ter povečati mobilnost delovne sile po zakonitih poteh.

Regija je prevzela ključno vlogo med nedavno energetsko krizo, saj je EU pomagala pri diverzifikaciji oskrbe in krepitvi energetske varnosti v času, ko jo je zelo potrebovala.

Sredozemlje ima velik potencial za obnovljive vire energije in povezljivost. Kako lahko MED9 deluje pri krepitvi energetske odpornosti Evrope in hkrati spodbuja konkurenčnost regije?

Sredozemlje je zaradi obilice sonca, vetra in potencialnih virov na morju ena najbolj obetavnih regij na svetu na področju obnovljivih virov energije. Energetsko sodelovanje z našimi južnosredozemskimi partnerji ima izjemen potencial za skupno rast in tudi varnost. Regija je prevzela ključno vlogo med nedavno energetsko krizo, saj je EU pomagala pri diverzifikaciji oskrbe in krepitvi energetske varnosti v času, ko jo je zelo potrebovala. To sodelovanje podpira naše cilje prehoda z zagotavljanjem prehodnih virov energije, kot je zemeljski plin, hkrati pa postavlja temelje za prihodnja partnerstva na področju čiste energije. Pakt bo spodbujal v prihodnost usmerjeno sodelovanje, ki vključuje projekte, kot so južni vodikov koridor, nove električne povezave in infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin. Z okrepljenim sodelovanjem bomo lahko prešli na bolj odporen in podnebno nevtralen energetski sistem. Naš cilj je obojestranska korist: zagotavljanje cenovno dostopne in varne energije ob sproščanju zasebnih naložb in regionalnih projektov, ki podpirajo razogljičenje in ustvarjajo nove priložnosti, zlasti za mlade.

Velik del prebivalcev Sredozemlja je mladih. Kakšno vlogo vidite pri krepitvi demokratičnega življenja in stabilnosti v regiji pri izobraževanju, spretnostih in sodelovanju mladih?

Mladi so jasna prednostna naloga v mojem portfelju. Želijo svobodno izražati svoja stališča in oblikovati svojo udeležbo v družbi, kar je poudarjeno v svetovnem indeksu participacije mladih. Iz izkušenj, ki sem jih pridobila kot učiteljica in političarka, vem, da sta pridobivanje njihovega zaupanja in njihovo smiselno vključevanje v oblikovanje politik bistvenega pomena, zlasti ob upoštevanju različnih demografskih trendov. Zato pakt močno poudarja medosebne povezave, zlasti za mlade. Naši mladi so eno naših najdragocenejših bogastev in bistveno je, da prihodnost oblikujemo skupaj z njimi, ne le zanje. To lahko storimo na več načinov.

Na Forumu Sredozemlja v Granadi sem predstavila zamisel o mladinski parlamentarni skupščini Sredozemlja, da bi mladi prevzeli odgovornost in oblikovali pakt. S paktom bomo postavili tudi temelje za ustanovitev sredozemske univerzitetne pobude. Ta bo študentom in akademikom v regiji omogočila, da se povežejo, sodelujejo in skupaj ustvarjajo inovacije. Poleg izobraževanja in izmenjav bo pakt osredotočen na ustvarjanje delovnih mest. Želimo sprostiti celoten potencial generacije, ki želi prispevati k skupni in uspešni prihodnosti.

Bližnjevzhodni konflikt ima globoke posledice za Sredozemlje in Evropo. Kako lahko EU pripomore k deeskalaciji, stabilnosti in obnovljenemu dialogu v regiji ter hkrati podpira prizadete skupnosti?

Blaginja, stabilnost in varnost gredo z roko v roki, enega brez drugega ni mogoče doseči. Želimo si dolgoročni mir in odpornost v Sredozemlju. To je odvisno od poglobljenega sodelovanja, gospodarskih priložnosti in vključujočega upravljanja. Čeprav pakt ni neposredno namenjen reševanju izraelsko-palestinskega konflikta, obravnava številne temeljne vzroke nestabilnosti. Z ustvarjanjem prostora za dialog, naložbe in medsebojno zaupanje lahko prispevamo k stabilnejšemu okolju, v katerem bodo politične rešitve postale dosegljive. Poseben poudarek namenjamo mladim, saj smo odgovorni, da jim zagotovimo boljšo prihodnost. Ne moremo si privoščiti, da bi na regijo gledali kot na skupek izoliranih kriz. Pakt pomeni premik od reaktivnega pristopa k pozitivnemu, skupnemu programu, ki služi sredozemskim državam in Evropi. Bolj povezano in odporno Sredozemlje je v interesu vseh – prispeva k miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, pakt pa bo pomagal to uresničiti.

Moja osebna zgodovina me vsak dan opominja, da za strategijami in politikami stojijo ljudje – družine, skupnosti, državljani.

Kaj menite o Trumpovem mirovnem načrtu v 20 točkah za Gazo?

Pozdravljamo mirovni načrt v 20 točkah za Gazo. Še naprej se vztrajno zavzemamo za mir na Bližnjem vzhodu. Poudarek na prekinitvi ognja, izpustitvi vseh izraelskih talcev in nujni dostavi humanitarne pomoči je konstruktiven temelj za kratkoročno zmanjšanje trpljenja na terenu. Doseganje demilitarizacije in učinkovitega prehodnega upravljanja v Gazi je bistvenega pomena in bo zahtevalo skrbno usklajevanje. EU je pripravljena prispevati k tem prizadevanjem. Ključno bo naše sodelovanje v okviru Palestinske donatorske skupine, z regionalnimi partnerji vred, tudi iz zalivskih držav. EU je zagotovila, da se razmere na Zahodnem bregu niso zaostrile, saj je preprečila propad palestinske uprave. Pripravljeni smo pomagati k okrevanju palestinskega gospodarstva v Gazi in na Zahodnem bregu ter pri obnovi takoj naslednji dan po prekinitvi ognja. Prav tako bomo še naprej podpirali rešitev dveh držav. Za uspešno izvajanje načrta je bistvenega pomena začrtati jasno politično obzorje za Palestince.