V deželi nasprotij in vročih strasti skrbi za upravljanje voda

Voda je problem, čeprav ima Grčija veliko vodnih virov

Prišel je v državo, kjer je poleti oskrba z vodo resen izziv. V tem letnem času, ko skoraj ni padavin, pa je tudi izpostavljena požarom. Oskrba z vodo resen izziv. »Podnebne spremembe so v Grčiji precej bolj izrazite kot drugje po Evropi, denimo v Sloveniji. Poleti temperature presegajo 40 stopinj Celzija, dežja je vse manj, tako da je ustrezno upravljanje voda izjemno pomembno. Že v Ljubljani sem se ukvarjal s tehnologijo čiščenja odpadnih voda, strojniki smo sodelovali s kemiki, farmacevti in biologi pri razvijanju naprav za čiščenje odpadnih voda. To delam tudi v sedanjem laboratoriju, s tem da se je področje dela še razširilo, saj bolj celovito gledamo na upravljanje voda, ne samo z vidika tehnologije čiščenja in ponovne uporabe. Tu gre tudi za učinkovito rabo, pa socialne in ekonomske vidike. Če upoštevamo zgolj vroča poletja, ko sta glavna porabnika vode kmetijstvo in turizem, iščemo odgovore na vprašanja, kako zadovoljiti neznansko povečane potrebe po vodi za vse ekonomske panoge, medtem ko močno primanjkuje padavin. Razmišljamo pa tudi o tem, kako urediti koncesije za upravljanje z vodo, kako pravično urediti plačila in podobno,« pojasni Stepišnik Perdih.

Atene so za zdaj preskrbljene z vodo, predvsem zaradi štirih večjih zalogovnikov, ki so v gorah 250 kilometrov stran.«

»Grčija ima na celini kar veliko vodnih virov, saj je 80 odstotkov ozemlja goratega. Atene so za zdaj preskrbljene, predvsem zaradi štirih večjih zalogovnikov, ki so v gorah 250 kilometrov stran. Atenska komunala se je pred časom hvalila, da ima celo za štiri leta zaloge za preskrbo mesta, če ne bi bilo nič dežja. Toda od lani so opozorila glede smotrne porabe vse glasnejša, bolj se trudijo z ozaveščanjem javnosti. Na veliko otokov vozijo vodo z ladjami, vse več je razsoljevalnikov morske vode, toda čiščenje in ponovna uporaba odpadnih voda in pa rešitve, ki temeljijo na naravo soje po mojem mnenju vendarle najboljša trajnostna rešitev. Trenutno tega še ni veliko, ampak se razvija za prihodnost,« pravi sogovornik, ki je na omenjeni atenski univerzi eden redkih tujcev.

S sodelavci so vključeni v mednarodne raziskovalne projekte, največji je program Obzorje Evropa (Horizon Europe), ki ga Evropska unija namenja za raziskave in inovacije, poteka od leta 2021 do konca leta 2027, vreden pa je kar 95,5 milijarde evrov. »Evropa spodbuja čezmejno sodelovanje in izmenjavo znanj ter dobrih praks. S podobnimi težavami se ukvarjajo na Malti, v Španiji in na Hrvaškem. Spremljamo delo inovativnih zagonskih podjetij, dobre prakse v drugih državah, kjer imajo probleme drugačne narave, a nam lahko pomagajo do rešitev,« pojasni Tadej.

Slaba prometna kultura in ravnanje z odpadki

V poslu se torej počuti kot riba v vodi, zdi se, da je hitro usvojil tudi navade življenja v pestri in živahni metropoli, ki šteje blizu štiri milijone prebivalcev. »Poenostavljeno povedano, Grčija je država nasprotij, je relativno velika država z velikimi problemi, torej povsem drugače kot Slovenija, ki je v tej primerjavi majhna država z majhnimi problemi. V Grčiji je veliko zadev, ki so zares v redu, a prav tako zelo veliko problematičnih, kar velja tudi za Atene. Prva takšna stvar je prometna kultura. Tukaj so vozniki brezobzirni, njihova kultura na cesti je obupna. Ne upoštevajo hitrostnih omejitev, varnostne razdalje, niso pazljivi do pešcev in kolesarjev, njihove prednosti v glavnem ne upoštevajo, kažejo brezobziren odnos do šibkejših v prometu. Tudi na velikih vpadnicah v mesto se zlahka ustavijo kar na vozišču, skočijo po kavo in povzročijo zastoj. Pločniki so praviloma ozki, pogosto neprehodni zaradi različnih ovir, gosto posejanih prometnih znakov in različnih zapornic. To me precej žuli. Drugi problem, ki ga opažam, je odnos Grkov do narave, okolja. Pogost je prizor, ko kar iz avta ali stanovanja vržejo papirčke ali ogorke na ulico, cesto. Imajo krasno naravo in lepe razgledne točke, toda ko prideš na te kraje, te praviloma pričakajo smeti. Tu morajo še ogromno postoriti. Formalno je organizirano ločevanje odpadkov, toda v glavnem vidiš koše s tremi odprtinami za različne vrste odpadkov, ki imajo spodaj le eno vrečko. Vprašanje je torej, kako obdelujejo odpadke. Stvari se spreminjajo počasi,« kritično opazuje ljubitelj narave, doma iz Šmarja pri Jelšah.

Vse našteto pa vendarle ne pretehta pri oceni splošne kakovosti življenja v helenski republiki. »V Grčiji imamo krasno vreme, privlačna je tudi narava, od gora do morja, od celine do otokov. V tem resnično uživam, kakor tudi v grških običajih, ko si vzamejo čas za hrano in druženje z družino, sorodniki in prijatelji,« pohvali splošno znano grško mentaliteto.

Hrana je del družabnosti

»V Atenah je posebej pohvalno, da vse soseske le niso obremenjene s turizmom in sodobnim potrošništvom. Ohranjajo avtentičnost, krepijo lastne lokalne skupnosti. Pravi sinonim za to so majhne zasebne trgovine, ki so tudi družabno središče okoliša. Tu se krepi povezanost ljudi, prav tako z raznimi obrtniki, ki jih najdeš v svoji četrti, pa naj gre za vodovodarja, mizarja, šiviljo ali električarja. Všeč mi je, da so ohranili to domačnost. Vse, ki me pridejo obiskat, rad peljem na četrtne tržnice. Gre za občasne, potujoče tržnice, ki pridejo v posamezne četrti en dan v tednu. Takrat ulico zaprejo za promet, zjutraj postavijo stojnice s sadjem, zelenjavo, siri, jajci, medom in do popoldneva prodajo svoje blago. To je izjemno priljubljeno, na ta način Grki tudi privarčujejo, hkrati pa s kmetovalci, pridelovalci vzpostavijo osebni odnos in se že kar dobro poznajo med seboj. Na splošno je standard nižji kot v Sloveniji, cene pa niso nižje, pogosteje so celo višje. Sadje in zelenjava sta na omenjenih tržnicah poceni, v trgovinah so na splošno podobne cene ali pa je kaj dražje, so pa mnoge storitve praviloma dražje kot v Sloveniji, tudi mobilna telefonija, internet. Za povprečnega Grka je življenje drago, sploh v Atenah in Solunu, kjer začasno živim zadnje leto,« še pripomni mladi očka, ki se je z Alexio in hčerko Evo preselil bližje ženinim staršem v predmestje Soluna, da ima družina pomoč pri oskrbi otroka.

V drugem največjem grškem mestu, ki ima s predmestji približno milijon prebivalcev, v razširjenem družinskem krogu uživa tudi v domači kuhinji. »Lahko potrdim, da je pri Grkih glavno živilo meso, čeprav nikoli prej nisem pojedel toliko morske hrane kot v zadnjih letih. Oboje mi ustreza, saj nisem pretirano izbirčen. Tukaj pojem tudi neprimerljivo več stročnic kot v Sloveniji, saj jih redno pripravljajo doma, ne toliko v restavracijah. Leča, čičerika in različne vrste fižola so del vsakdanjih obrokov. V posameznih regijah so zelo ponosni na svoje pridelke, ki so zelo priljubljeni po vsej državi. Znana je paprika iz mesta Florina, zelo iskani so jajčevci iz Leonidija, poseben sloves uživa leča z otoka Lefkada ob zahodni obali Grčije, skratka, vsaka pokrajina ima svoj prehranski adut. Ta raznolikost po svoje prispeva k pregovorni ležernosti Grkov, ki precej časa namenijo za prehranjevanje, ob obrokih živahno debatirajo o aktualnih zadevah. Ni nujno, da gre za velike pojedine, uživajo denimo tudi v mezah, prigrizkih na majhnih krožnikih, in zraven pogosto srkajo na primer žganje tsipouro, ki je podobno ouzu,« nas je Tadej s slikovitim opisom posadil za mizo z grškimi dobrotami.

Predanost športu in družbeni angažiranosti

Še bolj kot nad hrano je navdušen nad športno, posebno košarkarsko tradicijo Grčije in Aten. »Kot velik košarkarski navdušenec uživam v tekmah Panathinaikosa in Olympiakosa. Predstavljajte si privilegij, ko lahko v enem mestu redno spremljam tekme dveh košarkarskih velikanov v elitni evroligi in grškem prvenstvu. Navijam za Pao, tudi zaradi naših Slovencev, ki so tu v zadnjih letih pustili močan pečat. Sani Bečirović je bil športni direktor košarkarjev Panathinaikosa, za istoimenski nogometni klub pa so igrali trije slovenski reprezentanti, Andraž Šporar, Benjamin Verbič in Adam Gnezda Čerin. No, zdaj je ostal le še Adam,« razloži navijač zelenih Atencev iz Slovenije.

V Grčiji je veliko shodov civilnih organizacij. Ljudje so zelo angažirani v družbeno-političnem dogajanju, so zelo proaktivni.«

Grki ne spremljajo strastno zgolj svojih športnih ljubljencev, podobno ali še bolj ognjevito se odzivajo na politično dogajanje, različne družbene probleme, škandale, nepravilnosti vseh vrst, vse to z množičnimi protesti, demonstracijami, ki so del vsakdanjega življenja. »V Grčiji je veliko shodov civilnih organizacij. Ljudje so zelo angažirani v družbeno-političnem dogajanju, so zelo proaktivni. Občudujem jih, ko gredo na ulice, ko je treba povzdigniti glas zaradi političnih zadev, korupcije, drugih škandalov ali poslabšanega gmotnega položaja določene skupine ljudi. Zahtevajo odgovornost politikov oziroma oblasti ali pristojnih institucij. Večinoma gre za miroljubne shode, ne za nasilne proteste. Zelo aktivni so tudi v kulturi, veliko je festivalov in koncertov s političnimi sporočili, s katerimi denimo protestirajo proti rasizmu ali se zavzemajo za ureditev razmer na določenem področju. Veliko je majhnih neodvisnih gledališč, ki s svojimi predstavami opozarjajo na krivice in nepravilnosti v družbi, zelo aktivna je tudi študentska populacija s številnimi gibanji, precej je neodvisnih časopisov in spletnih portalov, ki so kritični do spornega vodenja države ali različnih nepravilnosti,« našteva Tadej.

Ustanovili smo Društvo slovensko-grškega prijateljstva. Po grobi oceni živi v Grčiji približno 200 Slovencev, razpršeni smo po vsej državi, še največ po otokih.«

Očitno ga je ustvarjalna in kritična družbena klima v Sredozemlju motivirala za še en projekt na grških tleh. »Ustanovili smo Društvo slovensko-grškega prijateljstva. Po grobi oceni živi v Grčiji približno 200 Slovencev, razpršeni smo po vsej državi, še največ po otokih. Naš osrednji namen je povezovanje, organizacija aktivnosti za ohranjanje kulture, jezika, prirejanje športnih dogodkov. Na začetku oktobra smo imeli prvi planinski pohod, v prihodnje bomo sestavili celovit program našega delovanja. Veleposlaništvo Republike Slovenije nas podpira, naš prvi skupni projekt je slovenska knjižnica. S pomočjo Javne agencije za knjigo smo zbrali približno 150 knjig, ki bodo na voljo na veleposlaništvu in sedežu društva v Solunu. Želimo si, da bi bila slovenska skupnost v Grčiji povezana in dejavna na različnih področjih,« sklene predsednik Društva slovensko-grškega prijateljstva.