Sredozemski pridih za evropsko politiko

MED9 je neformalna skupina podobno mislečih držav, ki je na ravni EU le bolj ohlapno povezana. V razpravah je manj opazna, kot je bila nekoč višegrajska skupina, ki je imela jasno oblikovana skupna stališča. Z Beneluksom ali nemško-francosko navezo, ki pripravlja glavne odločitve v EU, že tako ni primerljiva. Na vrhovih MED9, denimo lani na Cipru, sprejemajo bolj splošne deklaracije o pomenu Sredozemlja za EU, bližnjevzhodnem konfliktu, konkurenčnosti … Pred vrhovi EU pa potekajo velika usklajevanja voditeljev o sredozemskih temah, pojasnjujejo sodelujoči.

V zadnjem desetletju je politično kočljivo vprašanje migracij, saj je največ ljudi prišlo v Unijo z druge strani Sredozemskega morja. Na ravni EU skupina poudarja tudi teme, kot so zunanjepolitična vprašanja (Gaza) in energetika. »To so njihove naravne skupne točke,« je prepričana direktorica zavoda Evropa misli in izredna profesorica na FDV Sabina Lange. Tu so še teme kot širitev, konkurenčnost, podnebne spremembe, gradnja zmogljivosti na področju izobraževanja, digitalizacija … Premik v EU je že to, da je v sestavi evropske komisije prvič tudi komisarka za Sredozemlje, Hrvatica Dubravka Šuica.

Za sabo ima razmeroma močan aparat, ki ga vodi izkušeni italijanski diplomat Stefano Sannino. Glavni projekt Šuice v prvem delu petletnega mandata je priprava novega pakta za Sredozemlje, ki naj bi bil, 30 let po zagonu barcelonskega procesa, še ena spodbuda povezovanju v tej regiji. Pod slovenskim predsedovanjem MED9 so pripravili neuradni dokument, tako imenovani non-paper, v katerem so komisarki Šuici pojasnili, kako si predstavljajo pakt in strateško razsežnost odnosov z južnim sosedstvom.

Preizkušnja v prihodnjih dveh letih bo večletni finančni okvir, proračun EU za obdobje 2028–2034, ki bo vreden okoli 2000 milijard evrov. Že v predlogu evropske komisije, ki ga bodo neto plačnice gotovo še oklestile, je predvideno krčenje na obeh področjih z velikim pomenom za jug: pri pomoči manj razvitim regijam (koheziji) in kmetijstvu. »Čeprav se borijo za denar iz iste malhe, je jasno, da bodo pri pogajanjih uspešnejše, če bodo skupaj zagovarjale načela in cilje, ki so skladni z njihovimi skupnimi interesi. To ne pomeni z vsemi interesi,« meni Sabina Lange. Ena od dilem je prilagajanje kmetijske politike posledicam podnebnih sprememb. Pri vseh proračunskih pogajanjih so v ospredju interesi francoskih kmetov.

Siromašnejše države na jugu in vzhodu EU so povezane v prijateljice kohezije. Geopolitični položaj po veliki ruski invaziji v Ukrajini je prinesel premike v tej skupini. Drugače kot države na jugu vzhodnjaki med Črnim morjem in Baltikom kot prvo prednostno nalogo vidijo večja vlaganja v obrambne projekte. »Če je v prvih dveh desetletjih tega tisočletja prevladovala delitev sever–jug, pri čemer je šlo zlasti za odnos do delitve denarja iz proračuna EU in odločanje v naprednih okoljskih politikah, je v tretjem desetletju, zlasti zaradi varnostnega vprašanja, v ospredju razlika med članicami na vzhodu in zahodu,« je prepričana strokovnjakinja za EU Lange.

Zato je po njenem MED9, ki vključuje države na podlagi njihove geografske lege, a z različnim stažem v EU, različno velikostjo in z razliko v odnosu do dolgoročne vizije integracije (EU finalité), pa tudi z vladami različnih političnih barv, »gradnik ohranjanja povezanosti skupnosti EU v vse bolj kompleksni realnosti«. Države se na različnih področjih čim bolj uskladijo že pred zasedanji ministrov in tehničnimi sestanki v okviru sveta EU. Tam prepoznavajo skupne interese. Strokovnjakinja Lange vidi koristnost povezovanja v pogajanjih znotraj EU. Na dnevni red postavljajo tudi svoje teme, s čimer jih »evropeizirajo«.

Vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon je junija pred zasedanjem zunanjih ministrov gostila delovno večerjo zunanjih ministrov MED9. Med konkretnimi projekti na področju energetike je, denimo, boljše čezmejno povezovanje omrežij. Načrtujejo tudi povezovanje projektov na področju uporabe umetne inteligence. Namesto bega možganov iz južnega sosedstva bi po njihovem mnenju morali vzpostaviti kroženje znanja med obema stranema. Povezovanje tretjine držav članic in skoraj polovice prebivalstva EU, ki ju vključuje MED9, pa vsaj na papirju zagotavlja velik kapital za vplivanje na bruseljsko politiko.

Predvsem Francija z interesi v Afriki je poskušala pred dvema desetletjema, v času predsednika Nicolasa Sarkozyja, skupino sredozemskih držav EU bolj povezati s čezmorskimi sosedami. Takšnemu ločenemu povezovanju in strukturam se je uspešno uprla nemška kanclerka Angela Merkel. Na koncu je po političnem viharju nastala Unija za Sredozemlje, ki povezuje vse države EU z vsemi južnimi in vzhodnimi partnericami, ne da bi jasno izoblikovali njeno vlogo. Tema postaja njena – reforma. Za eno od njenih prednosti velja, da je edini forum, v katerem sodelujeta tako Palestina kot Izrael.