Slovenija je prepoznana kot konstruktivna in dejavna država

Kontinuiteta od Janše do Goloba

Logar še poudarja, da je bila do zadnje širitve skupina MED7 zaprt neformalni klub držav. »Pri vključitvi Slovenije in tudi Hrvaške na vrhu leta 2021 ni šlo za enostavno pridružitev, ampak je bil rezultat uspešne diplomatske akcije, v okviru katere so voditelji držav MED7 v priključitvi Slovenije in Hrvaške prepoznali dodano vrednost in se soglasno odločili za širitev,« se spominja Logar.

»Zasluga prejšnje vlade je realizacija članstva v MED9 in sodelovanje na širitvenem vrhu v Atenah leta 2021. Aktualna vlada je imela že več kot tri leta, da ustvari in izkoristi priložnosti, ki jih članstvo ponuja,« na vprašanje, kaj ima Slovenija od članstva v tej skupini, odgovarja Logar, ki dodaja, da je vlada Roberta Goloba letos prevzela predsedovanje MED9, v kolikšni meri pa ga bo izkoristila, pa bomo šele videli. »Upam, da v čim večji meri,« se nadeja Logar, kajti pred nami sta razprava in pogajanja o večletnem finančnem okviru EU, kjer Slovenija potrebuje zaveznike.

»Prihodnji proračun bo namreč pred velikimi izzivi. Po eni strani zaradi širitvenih načrtov in s tem povezano potrebo po reformi tako delovanja kot politik EU. Po drugi strani se soočamo z resnimi varnostnimi grožnjami in potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti članic, kar pa v oziru na izvor teh groženj ponekod v Sredozemlju nekoliko podcenjujejo,« svari Logar.

»Zagotovo, ob nestalnem članstvu Slovenije v varnostnem svetu OZN, letošnje predsedovanje Slovenije neformalni skupini MED9 predstavlja največji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji,« je prepričana državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Neva Grašič.

Razlogov za to oceno je po njeni oceni več. »Predsedovanje Slovenije skupini MED9 je vsekakor dokaz ugleda in pomena zunanjepolitičnih aktivnosti Slovenije v mediteranski regiji, kar je zagotovo povezano tudi z vlogo, ki jo imamo kot nestalna članica varnostnega sveta OZN,« predstavi Neva Grašič prvi razlog. Drugi je, da MED9 predstavlja kar tretjino vseh držav članic EU, med njimi sta dve ustanovni članici EU Italija in Francija: »Lahko rečemo, da gre tudi za skupino, ki predstavlja neke vrste lok razvoja EU, in ki se še kako zaveda, da smo močni samo, ko delujemo skupaj na področjih, ki nas združujejo«.

Izrazito proevropsko usmerjena skupina

Predsedovanje Slovenije MED9 se odvija v zelo pomembnem letu za Sredozemlje, ko beležimo 30. obletnico Barcelonskega procesa, ki je igral ključno vlogo pri oblikovanju medsebojnih odnosov med EU in Sredozemljem ter pri spodbujanju gospodarskega razvoja, političnih reform in medkulturnega dialoga, izpostavlja Neva Grašič. Dosežki Barcelonskega procesa po njeno ostajajo pomembna osnova za nadaljnje sodelovanje med državami ob Sredozemlju. Njegov rezultat je tudi vzpostavitev Unije za Sredozemlje. V tem kontekstu je za Slovenijo še posebej pomembna ustanovitev evro-sredozemske univerze EMUNI kot enega od šestih ustanovnih projektov omenjene unije.

»Slovenija je v Sredozemlju prepoznana kot konstruktivna in dejavna država ter zagovornica opolnomočenja mladih, žensk in ranljivih skupin, mobilnosti in visokega šolstva, sodelovanja in solidarnosti pri blaženju posledic podnebnih sprememb, tudi kot močna podpornica prehranske varnosti in vodnega upravljanja,« odgovarja Neva Grašič na vprašanje, kaj je Slovenija dosegla od pridružitve do sedaj znotraj skupine MED9. Vključitev Slovenije v MED9 je plod dolgoletnega prizadevanja za večjo prisotnost v sredozemskem prostoru, tesnejšo povezanost s sredozemskimi državami članicami in vidnejšo prepoznavnost sredozemske dimenzije Slovenije.

Slovenija je s članstvom v MED9, tako Neva Grašič, znatno okrepila in intenzivirala svoj politični in praktični angažma v Sredozemlju ter pridobila dragocen vpogled v dinamiko in aktivnejšo vlogo v odnosih z državami južnega sosedstva.

Cilj nastanka skupine MED9 so bila neformalna posvetovanja, izmenjave in usklajevanja stališč glede vrste vprašanj, ki so na agendi EU, ter sredozemskih tem, do katerih imajo države članice podobne poglede. Namen grupacije MED9 je skupni nastop z enotnim in tako močnejšim glasom na zasedanjih v okviru EU. »Gre za izrazito proevropsko usmerjeno skupino, z določenim poudarkom na vprašanjih, ki se tičejo sredozemske dimenzije EU,« pojasnjuje nacionalna koordinatorica za Unijo za Sredozemlje Nina Skočajić Juvan iz ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

V začetku pobude so bile med osrednjimi temami migracije in izzivi južnega sosedstva. Postopoma so v ospredje prišle še ostale EU teme kot so reševanje evrske krize, prihodnost evropske monetarne unije, večletnega finančnega okvira in sklad za obnovo, rast in zaposlovanje, Brexit, terorizem, energetika, gospodarska rast, zaposlovanje, bližnjevzhodni mirovni proces, evropska sosedska politika in podnebne spremembe.

»Med glavne dosežke MED9 lahko štejemo teme oziroma konkretna vprašanja, okoli katerih se lahko MED9 uskladi glede stališč in poenoti, s ciljem skupnega nastopa in delovanja. Skupina MED9 je dosegla več konkretnih korakov s ciljem večje solidarnosti in sodelovanju na področju migracij, regionalne varnosti, podnebnih sprememb in gospodarskega razvoja. Bile so ključne pri zagovoru reform v EU, ki omogočajo boljšo podporo južnim evropskim državam pri spopadanju s skupnimi izzivi,« dosežke našteva Nina Skočajić Juvan.

Slovenija se v svojih strateških zunanjepolitičnih dokumentih opredeljuje kot sredozemska država. »Pod aktualno vlado se je angažma Slovenije v Sredozemlju in sredozemskih forumih sodelovanja znatno okrepil in je med prioritetnimi področji. Tudi v prenovljeni strategiji zunanje politike (december 2024) ima sredozemska dimenzija posebno mesto: Slovenija stremi k dejavni sredozemski zunanji politiki, temelječi na vsebinah modre in zelene ekonomije, prehranske in energetske varnosti kot tudi na geografskih danostih, dialogu med kulturami, vprašanjih migracij in krepitvi odpornosti,« poudarja Nina Skočajić Juvan.

Oči javnosti bodo uprte v Gazo

Vrh voditeljev MED9 je namenjen koordinaciji na najvišji politični ravni pred rednim oktobrskim zasedanjem Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji razpravljali o zaostrenih zunanjepolitičnih in varnostnih razmerah, tudi o razmerah v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, nadaljevanju dela na področju notranjega trga EU in konkurenčnosti v luči prihodnjega večletnega proračuna EU. »Vse to so tudi teme, ki jih je Slovenija v okviru predsedovanja MED9 obravnavala na kar sedmih ministrskih zasedanjih v Sloveniji ter ob robu zasedanj Svetov EU v Bruslju in Luksemburgu,« pove Nina Skočajić Juvan.

Poleg naštetega bodo na Vrhu obravnavane tudi prioritete slovenskega predsedovanja MED9, med katere sodijo aktualna zunanjepolitična vprašanja in širitev EU, krepitev odpornosti, gospodarstva, ter opolnomočenje mladih in gradnja kapacitet na področju visokega šolstva in digitalizacije. MED9 je neformalna skupina, ki nima struktur ali sekretariata. Na srečanjih na vrhu so sprejete deklaracije voditeljev, imenovane po kraju srečanja. Letošnja deklaracija bo torej portoroška.

Na drugi strani Sredozemlja, jugovzhodno od Portoroža, v Gazi, Izrael izvaja genocid nad Palestinci. Ta tema bo seveda v ospredju zanimanja javnosti. »Srečanje voditeljev MED9 s posebnim gostom, kraljem Hašemitske kraljevine Jordanije Abdullahom II, bo namenjeno tudi iskanju rešitev za grozovite razmere na Bližnjem vzhodu, rešitvi dveh držav in odpravljanju humanitarne krize v Gazi. Stališča Slovenije so jasna in mednarodnim partnerjem dobro poznana, saj jih izpostavljamo na vseh dogodkih in srečanjih,« poudarja Neva Grašič. Meni, da vrh MED9 nudi priložnost za iskreno, v iskanje rešitev usmerjeno razpravo.

Medtem ko so stališča MED9 do ruske agresije na Ukrajino sinhronizirana, imajo glede razmer na Bližnjem vzhodu manj sorodne poglede. Je pa bila tudi Slovenija tista, ki je s svojimi stališči in sprejetimi ukrepi prispevala ne le k priznanju Palestine s strani Portugalske, Malte, Francije kot držav MED9, ampak je tudi kot prva država članica EU, ki je sprejela nekatere ukrepe, spodbudila ta trend v okviru MED9, izpostavljajo na Mladiki.