Slovenija izvozi v Sredozemlje tretjino svojega blaga

Če ne upoštevamo trgovine s Švico, ki je zaradi Novartisove logistike zdravil statistično največja trgovinska partnerica Slovenije, so za slovenska podjetja najpomembnejši izvozni trgi Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Francije. V tej peterici so torej kar tri države, ki spadajo v skupino MED9 – Hrvaška je drugi, Italija tretji in Francija peti najpomembnejši slovenski izvozni trg. Španija je na tej lestvici deset mest za Francijo.

»Skupina MED9 predstavlja približno tretjino članic Evropske unije in skoraj polovico njenega prebivalstva, kar pomeni pomemben bazen poslovnih priložnosti za slovenska podjetja,« ugotavljajo na javni agenciji Spirit, ki se ukvarja tudi s podporo podjetjem pri internacionalizaciji. Slovenija je lani s preostalimi osmimi državami MED9, če upoštevamo podatke iz trgovinske bilance Banke Slovenije, ustvarila 23,4 milijarde evrov blagovne menjave, kar je dobra tretjina celotne blagovne menjave z Evropsko unijo. Slovenija z osmerico sredozemskih držav ustvarja trgovinski presežek, saj v to skupino več izvozi (1,23 milijarde evrov), kot od tam uvozi (1,1 milijarde evrov).

Kakor navajajo v Spiritu, so možnosti za okrepitev izvoza v države Sredozemlja velike predvsem na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in trajnostne gradnje – zeleni prehod je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja MED9 –, farmacije in biotehnologije, digitalnih rešitev, živilskopredelovalne industrije, logistike in mobilnosti ter visokotehnoloških rešitev, denimo vesoljskih tehnologij.

V Italijo le z agentom

Skupina držav MED9 je torej pomemben gospodarski bazen za slovenska podjetja, a pomen posameznih držav je zelo različen.

Slovenija z Italijo ustvarja dobrih 10 milijard evrov blagovne menjave, a izvoz v zahodno sosedo se je od leta 2022 do lani zmanjšal z rekordnih 5,6 milijarde evrov na 4,4 milijarde evrov. Gre predvsem za vpliv inflacije in visokih cen električne energije, saj je Slovenija v 2022 v času energetske krize in visokih cen energentov v Italijo izvozila za dobro milijardo evrov električne energije, lani pa le še za tretjino te vrednosti. Za četrt milijarde evrov se je v dveh letih zmanjšal tudi izvoz nafte in naftnih derivatov.

Italija je gospodarsko izjemno pomemben trg za slovenska podjetja, predvsem severne dežele, kot sta sosednja Furlanija - Julijska krajina in industrijska regija Lombardija. Tja gre od 80 do 90 odstotkov slovenskega izvoza v Italijo, pojasnjuje Marko Jare iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Italija je po njegovih besedah primerna za izvoz raznovrstnih produktov, od živilskih in izdelkov za široko porabo do komponent za končne izdelke in industrijskih strojev, pa tudi za programsko opremo. Pri tem pa prodor na ta trg lahko uspe le z lokalnimi agenti, ti so šolani in licencirani, da podjetjem pomagajo pri iskanju italijanskih kupcev. »Podjetja so poskušala priti na trg brez agentov, vendar jim ni uspelo. Italija je tako velika, da se z agenti povezujejo tudi italijanska podjetja, ki poslujejo v oddaljenih delih države. Če podjetje posluje v več regijah, je smiselno imeti več agentov,« pove Jare. Letos jeseni bo GZS že 12. leto zapored na forumu v Milanu pomagala podjetjem pri iskanju agentov.

Pri poslovanju na italijanskem trgu je podjetjem v podporo tudi zamejska gospodarska zveza, predvsem denimo pri čezmejnem opravljanju storitev, kot je transport.

Hrvaška – prostor za slovenske vlagatelje

Izvoz na Hrvaško se nasprotno nenehno povečuje, in sicer je še leta 2019 znašal 2,9 milijarde evrov, lani pa že 4,7 milijarde evrov. Najpomembnejši izvozni izdelki v južno sosedo so cestna vozila, električna energija iz jedrske elektrarne v Krškem, farmacevtski izdelki, živila in električne naprave. Slovenija s Hrvaško ustvarja skoraj dve milijardi evrov presežka izvoza nad uvozom. Je pa treba upoštevati, da so hrvaška podjetja pomembni lastniki predvsem v slovenski prehranski verigi: hrvaški Mplus je večinski lastnik Panvite, Podravka lastnica Žita, Atlantic grupa je prevzela Drogo Kolinsko, Fortenova vse bolj centralizira odločanje v Mercatorju v Zagrebu, hrvaška trgovska veriga Studenac, za katero stoji poljski sklad, je kupila trgovine Kea in se širi po Sloveniji …

Hrvaška je sicer peta najpomembnejša investitorica v Slovenijo in je ob koncu preteklega leta prispevala približno 7,7 odstotka vseh tujih neposrednih naložb. Po drugi strani je južna soseda najpomembnejši trg za slovenske vlagatelje; ti so namreč lani imeli tam 35,6 odstotka vseh neposrednih naložb v tujini. Dobro polovico teh naložb so predstavljale nepremičnine slovenskih gospodinjstev, slovenske pravne osebe pa investirajo predvsem v hrvaška podjetja s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter predelovalne dejavnosti.

Twingo bo okrepil menjavo

Francija ni med petimi najpomembnejšimi tujimi investitorji v Sloveniji, je pa v francoski lasti ena od pomembnejših tovarn pri nas – Revoz. Slovenska vlada se je z Renaultom dogovorila za podporo zagonu proizvodnje električnega twinga v Novem mestu, ki bo na trg prišel v začetku prihodnjega leta. Ta proizvodnja naj bi po pričakovanjih analitikov okrepila gospodarsko aktivnost v Sloveniji.

Tudi s Francijo dosega Slovenija opazen trgovinski presežek. Izvoz v to državo je lani dosegel 1,9 milijarde evrov, s proizvodnjo električnega twinga pa je pričakovati opazno rast izvoza v prihodnjem letu.

Na Malti so obnavljali bencinske servise

Izvoz v Španijo je lani dosegel dobrih 800 milijonov evrov, na ta trg pa izvažajo predvsem dobavitelji avtomobilski industriji, pojasnjuje Vanja Bele s Centra za mednarodno poslovanje pri GZS. Drugi trgi – Portugalska, Grčija, Malta in Ciper – so za slovensko gospodarstvo manj pomembni. S portugalskim avtomobilskim grozdom se sicer povezuje slovenski grozd, a s to geografsko oddaljeno državo ob Atlantskem oceanu naša podjetja poslujejo zelo malo. Le nekoliko več z Grčijo, a tudi za to sredozemsko državo ni veliko interesa. Podobno kot ne za otoška Malto in Ciper, ugotavlja Vanja Bele. V teh državah so posli slovenskih podjetij bolj izjema. Eden od njih je bila obnova bencinskih servisov na Malti, ki jo je izvedlo mariborsko družinsko podjetje Hoffmann.

Te države so po eni strani geografsko in kulturno dlje kot denimo Hrvaška in Italija, so manjša gospodarstva kot denimo Francija, njihovo gospodarstvo pa je bolj storitveno kot industrijsko, ki bi lahko bilo v večji sinergiji s slovenskim izvoznim gospodarstvom.

Na Spiritu kljub temu menijo, da obstaja še veliko potenciala za širitev na te trge, in kot priložnost omenjajo sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih Evropske unije: »Sredozemske države so namreč zelo aktivne na področju raziskav in inovacij, kar omogoča slovenskim podjetjem sodelovanje v skupnih projektih in izmenjavo znanja.«

Sicer pa je po njihovem mnenju poseben poudarek treba nameniti nišnim trgom, kot so trajnostni turizem, premium živilski izdelki in napredne digitalne rešitve, pa tudi visoke tehnologije. »V teh segmentih slovenska podjetja lahko izkoristijo svoje konkurenčne prednosti in izstopajo tudi na sredozemskih trgih. Poleg tega je za dolgoročen uspeh pomembno aktivno iskanje partnerstev s sredozemskimi podjetji in institucijami, vlaganje v inovacije in trajnostni razvoj ter prilagoditev poslovnih modelov lokalnim razmeram.