Slovenci moramo negovati svoje šole, društva, medije, podjetnost in ozemlje

Širitev družinskega podjetja

»Moja družina izvira z goriškega Krasa, iz Jamelj po očetu, po mami pa iz Doberdoba oziroma Poljan. Po drugi svetovni vojni se je mamina družina preselila na Laško, torej na območje Tržiča in Ronk, saj se je tam razvijala industrija, ki je ponujala delovna mesta, na Krasu pa je bilo kmetijstvo v zatonu. Leta 1971 smo se z Laškega preselili v Devin. Starši so namreč želeli, da otroci odraščamo v slovenskem okolju in da bi bili tudi sami bolj vključeni v slovensko skupnost. Imam še tri sestre in brata, vsi smo najprej obiskovali vrtec in osnovno šolo v Devinu, v Nabrežini pa srednjo šolo. Na višjo srednjo šolo smo hodili v Trst, potem pa je vsak od nas izbral svojo pot. Jaz sem obiskoval državni znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, univerzitetni študij sem končal na fakulteti za sociologijo v Urbinu,« pripoveduje.

Pahor je po študiju začel delati v domačem podjetju. »Oče je že v 60. letih ustanovil gradbeno podjetje, potem se je ukvarjal z nepremičninami, z bratom sva začela delovati v tej panogi. Oče je v njej vztrajal, midva pa sva se najprej preusmerila v trgovino in nato razvila še cel kup drugih dejavnosti. Imamo trgovino na drobno in debelo z orodji za industrijo, v skupini Pahor Group so tudi turistične zmogljivosti, torej hoteli in restavracije, prav tako imamo kmetijsko posestvo Kohišče v Devinu, kjer med drugim pridelujemo vino. Odprli smo podružnice v nekdanjih republikah Jugoslavije, delujemo v BiH, Srbiji, Severni Makedoniji in na Kosovu, kjer smo se ob distribuciji industrijskega orodja usmerili tudi v avtomehanične delavnice in vulkanizerstvo. Na slovenskem trgu poslujemo neposredno iz zamejstva. V Milanu deluje naš logistični center za oskrbo severnega dela Italije. Pahor Group ima okoli 70 sodelavcev, letni promet je okoli 50 milijonov evrov,« našteva prvi mož stanovske organizacije podjetnikov, obrtnikov, trgovcev in samostojnih podjetnikov ter ustanovitelj podjetja FerroJulia, ki se ukvarja z distribucijo orodij za industrijo po Italiji in državah Zahodnega Balkana.

»Tudi slovenska gospodarska dejavnost v Italiji je v dobri kondiciji in se kakovostno razvija. Med Slovenci sicer ni velikih industrialcev, smo pa prisotni v majhnem in srednjem podjetništvu, in to v vseh panogah, od trgovine do obrtništva, gostinstva in turizma,« razkrije Pahor, ki pa se še zdaleč ne posveča zgolj poslu.

»Na kulturnem področju smo Slovenci v zamejstvu zelo dejavni, imamo veliko kulturnih društev in pevskih zborov. Zavedamo se, da vse to pripomore k ohranjanju naše dediščine, hkrati pa s tem prispevamo k sobivanju z Italijani in drugimi manjšinami. Skoraj vsaka vas ima športno društvo, v nekaterih panogah Slovenci zelo izstopajo tudi na državni ravni, predvsem v košarki, odbojki, namiznem tenisu in kotalkanju,« pravi Pahor, ki je član pevskega zbora Fantje izpod Grmade, pevsko pa se udejstvujejo tudi vse tri njegove hčerke.

Tesne vezi z matično domovino

»Z ženo Vlasto, ki prihaja iz Števerjana z italijanske strani Brd, sva od mladih nog aktivna v naši skupnosti, to so povsem normalno prevzele tudi hčerke. Vse so študirale v Ljubljani. Nina je poročena, ostala je v Ljubljani in dela na SAZU, zdaj opravlja doktorat, saj je raziskovalka na oddelku za slovenistiko in primerjalno jezikoslovje na filozofski fakulteti. Ivana se ukvarja z marketingom, veliko potuje, Petra pa še študira na pedagoški fakulteti, a hkrati že poučuje, saj občasno nadomešča kolege na naši šoli v zamejstvu,« ponosno razloži sogovornik.

Zaradi skladne in povezane družine se lažje kosa z vsemi poslovnimi izzivi na zahtevnem trgu, ob obveznostih v Pahor Group ima veliko odgovornost tudi na čelu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). »Združenje med drugim pomaga slovenskim podjetjem, ki želijo vstopiti na italijanski trg. Z našim hčerinskim podjetjem Servis poskrbimo za stranke iz Slovenije in Italije, saj razumemo partnerje na obeh straneh. Imamo izkušnje in znanje na obeh trgih, ustvarjamo most med slovenskim in italijanskim gospodarstvom, seveda pomagamo tudi italijanskim podjetjem, ki nameravajo poslovati v Sloveniji. Med našimi strankami je tretjina italijanskih in dve tretjini slovenskih. Mi se bolj oglašujemo v Sloveniji, saj imajo v Italiji kar nekaj sorodnih organizacij, ki so specializirane za vstop na tuje trge. A nas tudi oni večkrat vprašajo za informacije oziroma nasvet glede Slovenije. Sem prihajajo v glavnem servisna podjetja iz Italije, Slovenija je zanje zanimiva z davčnega vidika. Italijani so vlagali tudi v industrijo, primer je podjetje Aquafil, ki je odkupilo Yulon. V obratni smeri so v ospredju transportne družbe iz Slovenije in Hrvaške, gradbena podjetja (podizvajalci), nekaj je trgovin, na primer mesar Prunk, ki zelo uspešno posluje v središču Trsta,« razkriva Pahor, ki deluje kot nekakšna poslovno-kulturna dvoživka.

»Živimo in delamo v italijanskem okolju, sam 12 ur na dan razmišljam v italijanščini, zrasli smo z italijansko poslovno kulturo, poznamo tudi slovensko. Je pa zanimivo, kako je človek ves čas nekako razdvojen, seveda je drugače, ko greš poslovat v Milano ali Ljubljano, odnos do posla je pač različen. Italija je po zapletenosti birokratskega sistema verjetno ena najzahtevnejših držav na svetu. V Sloveniji so nekatere stvari boljše, druge zahtevnejše, je pa res, da smo v zadnjih letih dobili cel kup administrativnih normativov in birokratskih zahtev, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetnikov na trgu,« pojasni Pahor, ki zelo pozitivno govori o odnosu matične domovine do njihove skupnosti.

Podpora politike

Morda nam včasih zmanjka enotnosti, a je ob vsej raznolikosti to normalno, pomembno je, da sledimo skupnim ciljem.«

»Zelo dobro sodelujemo z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, uradom za zamejce po svetu in ministrstvom za kulturo. Slovenija ima zelo tvoren odnos do manjšin v zadnjih 20 letih, sicer pa je bilo že od osamosvojitve države povsem drugače kot prej. Morda nam včasih zmanjka enotnosti, a je ob vsej raznolikosti to normalno, pomembno je, da sledimo skupnim ciljem. V zadnjem obdobju je bila velika zadeva vrnitev Narodnega doma v Trstu, ki je spet v lasti slovenske narodne skupnosti. Politika je veliko pripomogla k temu, a so si za to že od nekdaj prizadevali zamejski Slovenci, aktivni in učinkoviti sta bili tudi obe naši krovni organizaciji,« poudarja sogovornik.

Mladi rodovi iščejo nove izzive v kmetijstvu, pridelujejo vino, sir in drugo. Mi jim med drugim pomagamo pri spoznavanju s podjetništvom, promociji in trženju.«

»Obstajali bomo, če bomo ohranili jezik in kulturo, če bomo imeli šole, društva in svoje medije, pa tudi, če bomo obvladali svoje ozemlje. Moramo biti prisotni in uspešni v skrbi za razvoj, politika nam mora pri tem pomagati, po gospodarski plati pa je ob SDGZ na našem območju dejavna še Kmečka zveza. Obe organizaciji po svoje prispevata k vsestranskemu razvoju. Na Krasu v zadnjih 10, 15 letih zaznavamo trend vračanja k naravi, kar je zelo pozitivno. Mladi rodovi iščejo nove izzive v kmetijstvu, pridelujejo vino, sir in drugo. Mi jim med drugim pomagamo pri spoznavanju s podjetništvom, promociji in trženju. Zato radi vidimo, da pridejo v naše kraje na obisk rojaki iz domovine, da spoznajo naše življenje in vidijo, kaj ustvarjamo, pridelujemo,« razloži Fabio Pahor.

Prav njegova družina skupaj s sodelavci vsako leto maja organizira pohod Kohišče, enogastronomski, zgodovinski in didaktični pohod, dolg 10 kilometrov, med katerim obiskovalci spoznavajo lepote, znamenitosti in prehranske dobrote Krasa v okolici Devina.