Posla se je priučil v avtomobilski industriji, zdaj prideluje lubenice in jagode

Pravo okolje, pravi mentor

V Sloveniji se ne bi nikoli tako poslovno razvil, kot sem se na Malti. Delal sem v podjetju z nemško-malteško kombinacijo, ki je predstavljala zelo spodbudno okolje.«

Znašel se je v izjemno produktivnem okolju, kjer je dobil tudi iskrene prijatelje. »Generalni direktor našega podjetja na Malti je bil Colin Tabone, sin nekdanjega predsednika države Vincenta (Ċensuja) Taboneja. V njem sem imel zelo dobrega mentorja v poslu in življenju na splošno. Bil je zelo strog in dosleden, med drugim ni prenašal nikakršne korupcije. V Sloveniji se ne bi nikoli tako poslovno razvil, kot sem se na Malti. Delal sem v podjetju z nemško-malteško kombinacijo, ki je predstavljala zelo spodbudno okolje, imel sem vso podporo nadrejenih, zato sem lahko zelo zadovoljen z doseženim. Leta 2012 sem zapustil podjetje, saj sta napor in stres slabo vplivala na moje zdravje, zaradi odsotnosti je trpela tudi družina. Takrat namreč nisem rasel samo v poslovnem svetu, s Carmen sva si ustvarila družino, rodila sta se Matjaž in Maja. Žal ne govorita slovensko, imata pa vsaj slovenski imeni. Jaz sem bil namreč v glavnem na poti, skoraj vsak teden sem bil na drugi celini. Osem let sem bil nenehno na letalih. Tako je umanjkalo učenje slovenščine v otroških letih, pozneje pa nista pokazala posebnega zanimanja za moj materni jezik. No, nekaj besed razumeta,« pristavi Gorazd.

V obdobju, ko je napočil čas za iskanje manj stresne službe, so se z družino za dve leti preselili v Avstralijo, kjer je Carmen skrbela za svojega hudo bolnega očeta. »Tam sem spoznal Gold Coast, kjer enkrat v prihodnosti celo vidim svoj novi dom. Glede službe pa mi je bilo jasno, da moram nekaj spremeniti. V Gold Coastu sem kupil hišo in jo obnovil, medtem sem se sproščal tudi z ribarjenjem. Po dveh letih smo se vrnili na Malto, kjer sta otroka med drugim nadaljevala šolanje. V tistem času pa je zbolel še moj oče, tako da sem od takrat pogosteje v Sloveniji,« družinski utrip Frasovih predstavi sogovornik, ki je zdaj v domovini vsak mesec, saj obiskuje očeta v domu starostnikov, hkrati pa skrbi za domačo hišo v Hočah.

Triindvajsetletni sin Matjaž študira v Londonu, osredotočil se je na umetno inteligenco. Dve leti starejša hči Maja po končanem šolanju na kolidžu v Valetti dela v eni največjih odvetniških pisarn na Malti. Njunega očeta nikoli ni zamikala vrnitev v deželo na sončni strani Alp. »Slovenija je zelo lepa, a nisem nikoli resno razmišljal, da bi se vrnil za stalno. Rad pridem na obisk, vendar se ne vidim tukaj, sploh pa ne, ko gre za posel. Kultura in odnosi v tujini mi precej bolj ustrezajo,« prizna Gorazd, ki je bil po vrnitvi iz Avstralije pripravljen na novo poglavje v poslu.

Kmetovanje in narava sta pravo olajšanje

Najel sem rodovitno zemljišče na Malti in uredil rastlinjake s sončnimi paneli, kjer gojimo lubenice in jagode, nedavno smo zasadili še 400 oljk.«

»Iskal sem nov izziv, najprej sem se spogledoval z vrnitvijo v avtomobilsko industrijo, kjer sem bil domač, imel sem lepo razvejano mrežo poslovnih stikov. V ZDA sem se za kratek čas preizkusil v poslu z obnavljanjem in prodajo hiš, vendar sem bil spet daleč od družine. Potem sem poskusil z obnovljivimi viri energije na Hrvaškem, pa se je zapletlo s pridobivanjem dokumentacije. Nato sem končno najel rodovitno zemljišče na Malti in uredil rastlinjake s sončnimi paneli, kjer gojimo lubenice in jagode, nedavno smo zasadili še 400 oljk,« razkrije nov projekt, ki ga izpolnjuje.

Zemljišče je v lasti ene najbogatejših družin na Malti, kjer je zaradi pomanjkanja kmetijska zemlja najdražja na svetu, za hektar je treba danes odšteti tudi do 1,5 milijona evrov.

»Moje posestvo je v bližini mesta Rabat, kjer je najrodovitnejše območje na otoku. Tam so številni vodni viri, sicer pa zbiramo tudi deževnico. Januarja posadimo lubenice in jih pobiramo maja. Jagode pobiramo do junija, kupci v vrstah čakajo nanje. Največja težava je pomanjkanje delovne sile, letos smo celo predčasno prenehali pobirati jagode, saj ni bilo več smiselno zaradi predrage delovne sile. Vseeno sem lahko zadovoljen, med drugim zato, ker država podpira gojenje avtohtonih sort zelenjave in sadja ter ščiti domačo proizvodnjo. Hkrati s 3300 sončnimi paneli slovenskega podjetja Bisol proizvajam električno energijo, vso prodam državnemu podjetju, s katerim imam sklenjeno pogodbo za 20 let. Razmišljam, da bi čez dve ali tri leta zagnal še gojenje listnate zelene zelenjave, torej solate in špinače, ki bi rasli na lebdečih podestih z računalniškim uravnavanjem temperature, vlage, zalivanja ter sončenja oziroma senčenja,« o načrtih pove neutrudni Gorazd, ki je tudi velik ljubitelj psov. Na posestvu sta glavna belgijska ovčarja Mason in psička Nix, trio kosmatincev dopolnjuje romanski vodni pes Pippo.

Na začetku maja je na Malti cena lubenice 1,5 evra za kilogram, nato pa vsak teden pada, za kilogram jagod je treba odšteti od 9 do 11 evrov. »V tem poslu sem najbolj vesel, ker sem se odmaknil od ljudi in sodelovanja z njimi, ki je bilo zelo stresno. Delam odmaknjeno, v naravi, resnično uživam. Rabat z okolico še ni turistično oblegan, je precej mirno okolje.«

Množični turizem spreminja otok

Multikulturnost je s prihodom tuje delovne sile prinesla drugačen vsakdan, to vpliva na varnost in dobro počutje prebivalstva.«

Povsem drugače je v turističnih središčih, kjer je vse podrejeno obiskovalcem. Malta s površino 316 kvadratnih kilometrov in dobrega pol milijona prebivalcev je ena najgosteje poseljenih držav na svetu. »V zadnjih 30 letih se je zelo spremenila. Na začetku mojega bivanja je bil to bolj ali manj miren otok, brez pretiranega turističnega navala. Domačini so bili precej bolj sproščeni in prijazni, pripravljeni pomagati na vsakem koraku. Potem je na začetku tisočletja, sploh od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, nastopila turistična eksplozija, ki se je zgodila prehitro. Država preprosto ni bila pripravljena na takšen bum, izgubila je nadzor nad posledicami množičnega turizma. Ena največjih težav so smeti, torej ravnanje z odpadki. V zadnjih letih je naraslo prebivalstvo, z njim poraba, turizem jemlje svoj davek. Malta pa je skalnat otok brez naravnih bogastev razen morja, skoraj vse se uvaža. Ob tem je multikulturnost s prihodom tuje delovne sile prinesla drugačen vsakdan, to vpliva na varnost in dobro počutje prebivalstva. Pred časom je bil tudi velik naval ilegalnih migrantov z morja, vsak dan smo videli čolne z nesrečniki, a se je to zdaj umirilo,« pojasni Gorazd.

Ob vsem naštetem je Malta privlačna za tuje vlagatelje, v poslovnem svetu in sicer je velik poudarek na sistemski urejenosti. »Že nekaj let osebna izkaznica zajema tako rekoč vse, torej tudi davčne in zdravstvene podatke ter celo morebitno registracijo podjetja imetnika izkaznice. Tukaj se ne moreš izogniti obveznostim v enem podjetju s tem, da bi ga zaprl in odprl novo ali celo več drugih. Če kršiš poslovanje z enim podjetjem, sankcije doletijo tudi vsa druga, ki so v tvoji lasti ali solastništvu,« pojasni Gorazd, ki se v prostem času najraje odpravi na ribolov. »S prijatelji gremo na tune, mečarice in lampuke oziroma mahi-mahi. Morska hrana seveda prevladuje, tradicionalen je tudi pečen zajec z malteškim krompirjem, ki ima zame najboljši okus na svetu. Znani so malteški bragioli, pravijo jim tudi goveje olive, gre za počasi dušene polnjene goveje zvitke,« o najljubši hrani spregovori jedec krompirja iz Slovenije, ki mu ugaja tudi družabnost Maltežanov. »Skoraj vsak dan v katerem kraju obhajajo verski praznik, častijo svetnike in podobno. Maltežani se radi zabavajo, zato je med domačini zelo pestro tudi med tednom, ne samo ob vikendih.«

Malta je sicer precej draga, zato se njeni prebivalci pogosto odpravijo z velikim katamaranom zabavat na Sicilijo, kjer je hrana cenejša, dobrodošla pa je tudi sprememba okolja. Povezave s hitrima trajektoma – katamaranoma, ki sta med največjimi in najhitrejšimi na svetu, so zelo dobre, plovba traja uro in 45 minut.

Gorazd Fras, ki ima ob slovenskem tudi malteški potni list, še pripomni, da je na otoku veliko stavnic, Malta gosti največja tekmovanja v igričarstvu (gaming), ki je tu zelo priljubljeno, v izobraževalnem in poslovnem svetu močno spodbujajo računalništvo in umetno inteligenco. Vse to mu gre na roko tudi pri njegovih poslovnih načrtih z digitalizacijo pridelave zelenjave, ki bo zlahka našla pot do številnih hotelov, restavracij in trgovin. Pred morebitno selitvijo na celino tam spodaj mu izzivov sredi Sredozemlja očitno ne bo zmanjkalo.