Sredozemlje: morje izzivov in priložnosti

Voditelji MED9 v Portorožu o izzivih Evrope in Sredozemlja

Dr. Robert Golob, predsednik vlade Republike Slovenije

Sredi oktobra bo na slovenski obali potekal eden največjih mednarodnih dogodkov, v zadnjih desetletjih organiziranih pri nas. Na srečanju v Portorožu bodo voditelji devetih evropskih držav skupine MED9, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in častni gost jordanski kralj Abdulah II. razpravljali o aktualnih evropskih izzivih, s posebnim poudarkom na Sredozemlju.

Ta poudarek je pričakovan. Neformalna skupina MED9, katere predsedovanje je bilo letos prvič zaupano Sloveniji, namreč združuje osem sredozemskih držav članic Evropske unije, od Cipra, Grčije, Italije, Hrvaške, Slovenije, Malte do Francije in Španije, ter Portugalsko, ki sicer ne leži v Sredozemlju, vendar deli probleme in izzive tega čudovitega, s soncem obdarjenega dela stare celine.

Problemov in izzivov pa je kar nekaj. Začenši z dejstvom, da prav južna Evropa spada med območja, ki so najbolj izpostavljena posledicam podnebnih sprememb. Od obsežnih požarov, ki smo jim bili to poletje priča na Iberskem polotoku in drugod po Sredozemlju, pred tremi leti pa tudi na slovenskem Krasu, rušilnih vetrov in silovitih neurij do uničujočih poplav na obeh straneh Sredozemskega morja, ki smo jih avgusta 2023 žal doživeli tudi v Sloveniji. Celovito in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe na različnih ravneh, s področjem kmetijstva vred, ter s tem krepitev varnosti in odpornosti je za ta del naše celine izjemnega pomena.

Omenjena skupina velikih in majhnih držav, v katerih živi skoraj polovica prebivalstva Evropske unije, se zaradi svojih geografskih danosti spoprijema tudi s problemi prometne in energetske povezljivosti. To dejstvo je, ob izrazitih demografskih, socialnih, okoljskih in drugih izzivih, pustilo svoj pečat tudi v gospodarstvu. Slednjemu je zato v prihodnje treba nameniti več pozornosti. Ne nazadnje ima Sredozemlje tudi svoje prednosti in neizkoriščene priložnosti. Poleg ugodnega podnebja, naravnih lepot in izjemne gostoljubnosti, zaradi katerih zlasti v poletnih mesecih regija privabi množice turistov z vseh koncev sveta, bi lahko Evropska unija v prihodnjih letih s strateškim pristopom in intenzivnimi vlaganji zlasti v dekarbonizacijo industrije in obnovljive vire energije ne le v države severnega, temveč tudi južnega Sredozemlja, močno zmanjšala svojo energetsko odvisnost. Tako bi dolgoročno prispevala tudi k nižjim cenam energije, kar evropska podjetja v svojih prizadevanjih po krepitvi konkurenčnosti močno potrebujejo. To še posebej velja za tista, ki si prizadevajo za zmanjšanje inovacijskega zaostanka na področju umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij.

Sredozemlje premore tudi dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko bolje izkoristilo dane priložnosti. V ta namen je smiselno povezati univerzitetne skupnosti v regiji, ki jih na obeh straneh Sredozemskega morja ni malo, ter okrepiti pretok znanja, usposobljenih kadrov in dobrih praks. Ne nazadnje tako Mario Draghi, avtor odmevnega poročila o konkurenčnosti Evropske unije, kot Enrico Letta, avtor poročila o prihodnosti notranjega trga EU, če omenim le dva sodobnika, izhajata prav iz tega dela Evrope.

Omenjene teme tako ali drugače naslavlja tudi slovensko predsedovanje skupini MED9. Zaradi njihove aktualnosti in pomena za naše državljane in državljanke je prav, da jih naslovimo tudi na vrhu skupine MED9 20. oktobra letos v Portorožu. Prepričan sem, da bomo imeli s kolegico Meloni in kolegi Macronom, Sanchezom, Mitsotakisom, Christodoulidesom, Plenkovićem, Montenegrom in Abelo ter cenjeno prijateljico, predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, odkrito in produktivno razpravo o krepitvi konkurenčnosti Evropske unije, potrebi po skupnih evropskih vlaganjih na strateška področja, ki bo v vzajemno korist tudi državam južnega dela Evrope. Kajti drastične spremembe v mednarodni skupnosti, ki smo jim priča v zadnjih letih, zahtevajo skupen, odločen in premišljen odziv.

A dejstvo je, da je o potencialih in napredku Sredozemlja težko govoriti, če palestinsko prebivalstvo že desetletja živi pod izraelsko okupacijo, če se mu odrekajo osnovne pravice in kršijo mednarodne norme. Dogajanje v Gazi, ki je sledilo terorističnemu napadu Hamasa 7. oktobra 2023, je ta del Bližnjega vzhoda potisnilo v še globljo krizo.

Sredozemske države članice imajo znotraj Evropske unije zaradi bližine in tesne navezanosti na države južnega sosedstva še toliko pomembnejšo vlogo pri iskanju rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. Osredotočili se bomo na to, kaj, glede na težavnost doseganja enotnosti v Bruslju, lahko kot države članice EU naredimo za dosego miru, izboljšanje položaja palestinskega prebivalstva in za spoštovanje načel in vrednot mednarodne skupnosti, ki so v primeru Palestine popolnoma ignorirani. Pogledi in izkušnje cenjenega visokega gosta in dragega prijatelja, jordanskega kralja Abdulaha II., ki se je prijazno odzval mojemu vabilu, nam bodo pri razumevanju aktualnega stanja in iskanju skupnih trajnih rešitev v veliko korist.

Vrh v Portorožu bo tako tudi odlična priložnost za uskladitev stališč številnih evropskih voditeljev do ključnih regionalnih in globalnih izzivov pred oktobrskim zasedanjem evropskega sveta, ki sledi nekaj dni za našim srečanjem. Bo priložnost za prvo izmenjavo mnenj o predlogu prihodnjega večletnega finančnega okvira EU in o pogledih in pobudah, ki jih je predsednica evropske komisije sredi septembra izpostavila v svojem letnem nagovoru o stanju v Evropski uniji. In seveda za kritični pretres, kakšne priložnosti navedeno ponuja za večjo odpornost, konkurenčnost in dobrobit prebivalcev tega dela Evrope.

Če je nekoč Sredozemlje veljalo za središče tedaj znanega sveta, bo na neki način Portorož sredi oktobra letos za dan ali dva postal središče Sredozemlja. In s tem bo tudi Slovenija v mednarodni skupnosti utrdila zavest, da je ne le del alpskega in srednjeevropskega prostora, temveč tudi sredozemska država, ki si vztrajno prizadeva za stabilnost, napredek in trajnostni razvoj sveta, v katerem živimo.