Poročila o okolju pripravljajo ministrstvo in mestne občine, lahko pa tudi občine in širše samoupravne lokalne skupnosti.

Ministrstvo najmanj vsako četrto leto pripravi celovito poročilo o okolju in vsako drugo leto poročilo o okolju ali njegovih posameznih delih, sestavljeno iz kazalcev okolja.

Celovito poročilo o okolju sprejme vlada in ga posreduje Državnemu zboru. Poročilo vsebuje zlasti podatke o:

1. naravnih pojavih, stanju okolja in onesnaževanju okolja,
2. biotski raznovrstnosti in naravnih vrednotah,
3. ogroženih, varovanih in zavarovanih območjih po tem zakonu in predpisih o varstvu in rabi naravnih dobrin,
4. dolgoročnih trendih in spremembah okolja,
5. vrednotenju stanja okolja, njegovih delov in njihove ogroženosti,
6. vplivu posameznih sektorjev na stanje okolja, zlasti kmetijstva, ribištva, gozdarstva, energetike, prometa, industrije, turizma in rabe naravnih virov, vključno z oceno vključevanja zahtev varstva okolja v politike razvoja posameznih sektorjev,
7. vplivih onesnaženosti okolja na zdravje prebivalstva,
8. izvajanju nacionalnega programa varstva okolja in operativnih programov,
9. izvajanju programov in ukrepov za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja,
10. virih in porabi sredstev za izvajanje politik varstva okolja,
11. izvajanju javnih služb varstva okolja, ohranjanja narave in urejanja voda,
12. izobraževanju, obveščanju in sodelovanju javnosti na področju varstva okolja,
13. pomembnih mednarodnih dogajanjih na področju varstva okolja in
14. drugih podatkih, pomembnih za varstvo okolja.

Skladno z Zakonom o ohranjanju narave poročilo o okolju vsebuje tudi poročilo o stanju na področju ohranjanja narave, ki vsebuje zlasti podatke o:

1. stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov;
2. stanju na področju varstva naravnih vrednot;
3. izvajanju programa ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.