Oblikovanje novega nacionalnega programa za jezikovno politiko 2026–2030

Tematska delovna srečanja

Za pripravo novega nacionalnega programa za jezikovno politiko (NPJP) smo najprej izvedli tri krajša delovna srečanja na ministrstvu, in sicer ločeno po glavnih tematskih sklopih. Udeleženci so nam potem poslali pisne prispevke za lažje razumevanje in ubeseditev njihovih predlogov in mnenj v besedilu novega NPJP.

1. delovno srečanje

Prvo delovno srečanje, ki je potekalo 28. maja 2025, je bilo za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, to so gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gluhoslepi, osebe s specifičnimi motnjami (na primer disleksijo, slabšimi bralnimi in učnimi sposobnostmi, govorno-jezikovnimi motnjami in barvno slepoto), osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe, ki potrebujejo lahko branje, in gibalno ovirane osebe.

Udeleženci srečanja so med drugim dejali, da je zanje nacionalni program za jezikovno politiko izredno pomemben strateški dokument, ker je podlaga za izvajanje različnih njihovih dejavnosti in projektov ter sodelovanje z drugimi strokovnimi ustanovami in pristojnimi ministrstvi. Pri pisanju besedila novega programa bi morali upoštevati tudi tehnološki razvoj, saj mnoge aplikacije osebam, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, že lajšajo njihovo sporazumevanje. Med temi je vsekakor tudi umetna inteligenca, udeleženci so namreč kot eno poglavitnih potreb izpostavili dostopnost do informacij. Strinjali so se, da je imel vpis slovenskega znakovnega  jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije zelo pozitivne posledice.

Udeleženci: predstavniki Društva učiteljev gluhih Slovenije, Hiše slovenskega znakovnega jezika, Združenja gluhih Slovenije 14 11, Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

2. delovno srečanje

Drugo delovno srečanje, ki je potekalo 10. junija 2025, je bilo za strokovno javnost, tj. univerze, inštitute in druge izvajalce ukrepov: osrednja tema je bila struktura oziroma metodologija za oblikovanje besedila novega jezikovnopolitičnega programa, razmišljali smo o novih razdelitvah in poimenovanjih glavnih področij ter o ciljih in ukrepih, ki bi bolj odslikavali potrebe govorcev in uporabnikov slovenskega jezika v sodobnem času. 

Udeležili so se ga predstavniki različnih institucij, ki se z jezikom ukvarjajo znanstveno, raziskovalno in pedagoško, obenem pa gre za organizacije, ki izvajajo največje število najrazličnejših programov in projektov, povezanih z razvojem in javno rabo jezika oziroma jezikov. Ena glavnih ugotovitev na srečanju je bila, da se razmere v družbi hitro spreminjajo, kar je treba upoštevati tudi v novi resoluciji. Gre predvsem za področje umetne inteligence, ki prinaša številne izzive. Na srečanju je bilo izpostavljeno, da mora biti nov nacionalni program za jezikovno politiko strateško jasen in usklajen, saj je slovenščina temelj naše identitete. Slovenščina se mora neprestano razvijati, zelo pomembno pa je tudi spodbujanje razvoja slovenščine kot jezika znanosti, saj jo na tem  področju pogosto zamenjuje angleščina. 

Udeleženci: predstavniki Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Društva književnih prevajalcev, Instituta »Jožef Stefan«, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Lektorskega društva Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Slovenskega društva za jezikovne tehnologije, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze v Novi Gorici, Univerze na Primorskem, Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.

3. delovno srečanje

Tretje delovno srečanje, ki je potekalo 7. oktobra 2025, je bilo za italijansko in madžarsko narodno skupnost, romsko skupnost in druge manjšinske etnične skupnosti (albanski, bosanski, črnogorski, hrvaški, makedonski, srbski, nemški jezik).

Namen srečanja je bil pregledati stanje glede na zapisane ukrepe v veljavni resoluciji za pripadnike teh jezikovnih skupnosti v Republiki Sloveniji, in sicer, kako se izvajajo jezikovna politika na področju izobraževanja in kulture ter dejavnosti za krepitev jezikovne zmožnosti pripadnikov teh skupnosti. 

Nekateri prisotni so menili, da ni ustrezno, da sedanja resolucija (ReNPJP21–25) razlikuje med jeziki, ki imajo formalnopravno priznan status, in jeziki, ki te sistemske zaščite nimajo, ter ne loči med avtohtonimi in priseljenskimi jeziki. Predlagali so sistemsko financiranje dejavnosti za pripadnike narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Sloveniji in sistemsko ureditev izvajanja predmetov v šolah (izbirni predmet, dopolnilni pouk, učitelji in drugo). Predstavniki vladnih organov so poudarili, da si prizadevajo dati obravnavanim jezikom večjo vidnost v vzgojno-izobraževalnem sistemu, na podlagi javnih razpisov pa sofinancirajo projekte in dejavnosti, ki vključujejo promocijo in razvoj zadevnih jezikov. Bolje je treba izrabiti jezikovna orodja in tehnologije za organizacijo izobraževanj na daljavo. Še naprej bo treba razvijati zavest vseh govorcev o jezikovni in kulturni raznolikosti okolja.

Udeleženci: predstavniki Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Zveze makedonskih kulturnih društev v Sloveniji, Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, Zveze hrvatskih društev v Sloveniji, Zveze srbskih društev Slovenije, Zveze kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji, Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Inštituta za narodnostna vprašanja ter Urada za narodnosti.

Celovita raziskava o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom iz Ljubljane in Slovenskim raziskovalnim inštitutom iz Trsta opravil celovito raziskavo o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji (trajanje: 1. oktober 2023−1. oktober 2025, sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije). Strokovno in širšo javnost je pozval tudi k izpolnitvi dveh spletnih anket: v prvi Slovenščina danes so raziskovali jezikovna stališča in potrebe jezikovnih uporabnikov, ki živijo in delujejo znotraj mej Republike Slovenije, v drugi Slovenščina danes – zunaj Republike Slovenije pa stališča uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in po svetu. Uporabniki so lahko tako aktivno prispevali k pridobitvi podatkov o stanju ter k nadaljnjemu razvoju slovenskega jezika in drugih jezikov v Sloveniji.

Zbrani podatki in smernice s predlogi so izhodišče za nadaljnjo jezikovno politiko Republike Slovenije ter dragocene informacije za pripravo in nadaljnji razvoj jezikovnih priročnikov in infrastrukture za slovenski jezik.

Raziskava je bila osredotočena na jezikovna stališča in potrebe tako splošnih kot specializiranih jezikovnih uporabnikov. Izvajalci so posebno pozornost namenili analizi stališč in potreb jezikovnih uporabnikov, ki delujejo na izpostavljenih področjih (vzgoja in izobraževanje, visoko šolstvo in znanost, mediji, zdravstvo, kultura in tako dalje) ali so poklicni jezikovni delavci ter se pri delu srečujejo z rabo ali razvijanjem slovenske jezikovne infrastrukture. Analizirali so stališča in potrebe jezikovnih uporabnikov slovenskega znakovnega jezika, manjšinskih in regionalnih jezikov v Republiki Sloveniji ter potrebe uporabnikov priseljenskih jezikov v Republiki Sloveniji. Osredotočali so se na potrebe uporabnikov s posebnimi potrebami, npr. slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih, gluhoslepih ter oseb z motnjami v duševnem razvoju. Analizirali so tudi jezikovne prakse, stališča in potrebe uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah (v Italiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Hrvaškem) ter uporabnikov slovenskega jezika po svetu.