Naše pravice

Na kratko

Z učinkovitim izobraževanjem za človekove pravice lahko spodbujamo kulturo miru, strpnost, razumevanje o raznolikosti družb, tudi njihovih verskih, etničnih, kulturnih vidikov in narodnih manjšin, kar je utemeljeno na spoštovanju splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 Slovenija je od leta 2005 s projektom Naše pravice in učnimi gradivi  za otroke v starosti 10-12 let dejavno omogočila izobraževanje o otrokovih pravicah več kot 500.000 otrokom v 26 državah v Evropi, Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in na Bližnjem Vzhodu.

 S skupnim in proaktivnim delovanjem držav, nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij  pri izobraževanju za človekove pravic je  mogoče nadgraditi spodbujanje splošnih vrednot ter s tem spoštovanje človekovih pravic.

 V vsakem okolju moramo otrokom omogočiti izobraževanje o človekovih pravicah in spoštovati njihove pravice. Izkušnje s projektom kažejo, da na tem področju v različnih okoljih obstajajo hkrati velike možnosti in potrebe. Menimo, da so taki projekti in številna druga prizadevanja mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij ter vladnih ustanov koristni. Vključitev otrok v procese, ki krepijo njihov položaj, lahko prispeva k njihovemu zdravemu razvoju in tudi k dolgoročnemu preventivnemu delovanju na področju miru in varnosti.

 Thabet Baker (14 let) iz Gaze: "Dobro se je učiti o človekovih pravicah, ampak včasih je zelo boleče - želel bi si, da bi vsi otroci poznali pravice drug drugega in da si potem, ko bodo odrasli, ne bodo škodovali ali celo ubijali drug drugega."

Začetek projekta 2005

Med predsedovanjem OVSE leta 2005 je Slovenija pričela s pilotnim projektom izobraževanja o človekovih pravicah "Naše pravice", ki temelji na Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Pilotni projekt so zasnovali in vodili slovenski strokovnjaki, vključeval pa je številne vlade sodelujočih držav OVSE, nevladne organizacije, strokovnjake s posameznih področij, varuhe človekovih pravic, območne urade mednarodnih organizacij in druge interesne skupine. Zanimanje sodelujočih držav OVSE je bilo veliko, zato je bil učni pripomoček, pripravljen v Sloveniji, takrat preveden v 17 jezikov. Projekt se je izvajal za 66.000 otrok v Albaniji, Azerbajdžanu, Belgiji, Bolgariji, BiH, Črni gori, na Hrvaškem, Irskem, Kosovu, v Makedoniji, Nemčiji, Ruski federaciji, Sloveniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini. Vanj so bili vključeni tudi otroci iz manjšin skupaj z otroki Romov v več državah jugovzhodne Evrope. Strokovna ocena pilotnega projekta je pokazala, da je projekt v vseh sodelujočih državah OVSE pomembno prispeval k večji ozaveščenosti o poučevanju in učenju o človekovih in otrokovih pravicah.

Začetek izvajanja projekta je vsebinsko in časovno sovpadal s pričetkom izvajanja Svetovnega programa o izobraževanju za človekove pravice, ki ga je 10. decembra 2004 sprejela Generalna skupščina OZN in katerega namen je uveljavljanje skupnega razumevanja temeljnih načel in metodologij izobraževanja za človekove pravice ter vzpostavljanje okvira za dejavnosti ter krepitev partnerstva in sodelovanja od mednarodne do lokalne ravni.

Nadaljevanje projekta

Na Kosovu, v Ukrajini, BiH, Severni Osetiji-Alaniji (Ruska Federacija) so projekt samostojno nadaljevali v letih 2006–2008. Ocenjujemo, da je takrat v njem sodelovalo približno 20.000 otrok. Projekt se je v BiH, na Kosovu in v Severni Osetiji-Alaniji s podporo Slovenije nadaljeval septembra 2009 za 52.000 otrok, in sicer celotno generacijo dvanajstletnikov na Kosovu, otroke vseh treh glavnih skupnosti v BiH ter celotno generacijo 11- in 12-letnih učencev v Severni Osetiji-Alaniji,

Leta 2010 so projekt nadaljevali v Severni Osetiji-Alaniji, kjer je bilo vanj vključenih dodatnih 15.000 otrok, kasneje se je projekt nadaljeval  še vrsto let. . Prav tako je jeseni 2010 v njem poskusno sodelovalo 30 otrok iz Gaze, ki so bili na medicinski rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. Na Kosovu je projekt za redno rabo v šolah v letu 2010 potrdilo Ministrstvo za šolstvo in izobraževanje o pravicah otrok je postalo del šolskega kurikuluma.

Projekt se od leta 2012 večinoma izvaja v okviru projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS. Od leta 2024 projekt financira tudi Ministrstvo za obrambo  RS v okviru mednarodnega civilno-vojaškega delovanja na Kosovu in v BiH.

V letu 2012 se je izvajal v BiH, Makedoniji, na Kosovu, v Moldaviji in v treh republikah Ruske federacije (Severna Osetija-Alanija, Čečenija in Ingušetija), kjer se je tudi nadaljeval v letih 2013 in 2014, kot tudi v Srbiji.

V letu 2014 – 2015 se je projekt izvajal v Jordaniji in nato v letu 2015 –2016 v Maroku in Egiptu.

Leta 2014 je bil projekt predstavljen v Braziliji v sklopu projekta "Prihodnost v igri: za človekove pravice, za otroke, za prihodnost", ki sta ga zasnovali delegacija EU in Brazilija. V istem letu je bil projekt predstavljen tudi v Argentini ob gostovanju slovenske nogometne reprezentance. Istega leta so bile v sodelovanju z UNIS (Informacijska služba ZN) na Dunaju na seminarju za avstrijske učitelje predstavljene učne kartice "Naše pravice" v nemški različici, namenjene poučevanju v avstrijskih šolah.

V letu 2015 je Višegrajska skupina pod vodstvom Slovaške v sodelovanju z lokalnimi partnerji v Gruziji organizirala izvajanje projekta izobraževanja o pravicah otrok na osnovi gradiva "Naše pravice" v gruzijskem jeziku. Tudi v Gazi se od leta 2015 uporabljalo gradivo v okviru projekta ITF "Psihosocialni program".

V sodelovanju z nevladno organizacijo BBA v Indiji, ki jo je ustanovil nobelovec Kailash Satyarthi, se je projekt poleti 2016 pilotsko izvajal za 1000 otrok v New Delhiju. Avgusta 2016 se je projekt deloma pilotsko izvajal tudi za skupino otrok iz Ukrajine (iz Donbasa in Luganska), ki so prišli na rehabilitacijo na Debeli Rtič v okviru programov razvojne pomoči, ki jo izvaja ITF.

V obdobju 2017–2019 se je projekt ponovno izvajal v Maroku,  v letih 2016–2019  pa na Kosovu, v 2019 tudi v Egiptu in Sloveniji. V letu 2020 se je projekt, ki se je izvajal prek javnega razpisa za mednarodno razvojno sodelovanje (2018–2020), zaključil za 1.056 otrok v Egiptu, znova pa se je nadaljeval prek javnega razpisa v obdobju 2021–2023. Projekt se je začel v letih 2021 in 2022 ponovno izvajati v Albaniji za okrog 3.600 otrok letno, nadaljuje se tudi v 2023, 2024, 2025 Učno gradivo je bilo prvič prevedeno v japonski jezik, in sicer za pilotsko izvajanje na Japonskem v letu 2021. Zaradi pandemije covida-19 je bil začetek izvajanja prestavljen, se je pa usposabljanje japonskih učiteljev začelo prav na mednarodni dan človekovih pravic – 10. decembra 2022. Na Kosovu se projekt nadaljuje, vanj pa je  od leta  2022 naprej vsako leto  na različnih območjih Kosova vsako leto vključenih 8.600 otrok.., tako da  je na Kosovu bilo od leta 2005 v s tem  projektom izobraževanja o otrokovih pravicah opolnomočenih več kot 110.000 otrok v cca 700 šolah, kjer je usposobljenih skoraj 1800 učiteljev. V letu 2024 in 2025 so bili tam vključeni  tudi otroci pripadniki manjšin (Turki, Bošnjaki, Gorani, Aškali, Egipčani). V Prištini je aprila 2025  s posebno konferenco obeležena 20. obletnica izvajanja tega projekta, ki se še nadaljuje.

V letu 2024 in 2025 projekt Naše pravice izvajajo  tudi  civilni strokovnjaki iz Ministrstva za obrambo RS v okviru civilno-vojaškega sodelovanja in sicer na Kosovu in v BiH, kjer mednarodno deluje Slovenska vojska.

V letu 2025 se projekt  s sredstvi razvojnega sodelovanja še naprej izvaja v Albaniji in na Kosovu, začenja pa se ponovno izvajati v Ukrajini (Izmail)  in Moldaviji. Priprave za začetek izvajanja   tega projekta potekajo tudi v Etiopiji (gradivo je že prevedeno v amharski jezik) in Severni Makedoniji. Dana je tudi pobuda za  ozaveščanje  o otrokovih pravicah v Sloveniji,  saj je gradivo na voljo  v  slovenskem in  romskem jeziku in lahko prispeva k integraciji  ter spoštovanju  univerzalnih človekovih  in otrokovih pravic vseh.

Učni list "Otroci-begunci"

Spomladi 2016 smo na osnovi izkušenj iz projekta pripravili učni list "Otroci-begunci", ki je namenjen otrokom v slovenskih osnovnih šolah v podporo aktivnostim ozaveščanja o univerzalnih pravicah otrok beguncev na podlagi Konvencije o pravicah otrok. Šole namreč lahko z izobraževanjem o pravicah otrok bistveno prispevajo k ustvarjanju atmosfere razumevanja, sprejemanja in vključevanja otrok od drugod, saj nihče ne bi smel biti puščen ob strani.