Leto 2026 je leto pisateljice Zofke Kveder
Foto: Vizualno podobo leta Zofke Kveder je delo Urške Alić, Ilustracijo je ustvarila Samira Kentrić. Ilustracija je objavljena v knjigi Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta (Mladinska knjiga, 2020).
Zofka Kveder je s svojim izjemno bogatim opusom, številnimi kulturnimi stiki in različnimi oblikami medkulturnega posredovanja prispevala k novemu dojemanju žensk in njihovih vlog v srednjeevropskem prostoru in književnostih. S svojim odločnim angažmajem za odpravo socialnih krivic in pravice žensk je navdihovala sodobnice in naslednice, ki so ji posvetile svoja dela ali jo upodobile kot svojo vzornico.
Razglasitev leta pisateljice Zofke Kveder ne pomeni le krepitve spomina nanjo, temveč omogoča tudi širši premislek o vlogi žensk v slovenski preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ali, kot je na slovesnosti marca 2024, ob postavitvi spominske plošče v Pragi v spomin Zofki Kveder, med drugim izpostavila dr. Katja Mihurko, urednica Zbranega dela Zofke Kveder: »Na Kamenicki je imela Zofka Kveder to, kar je dobri dve desetletji kasneje Virginia Woolf opredelila za osnovni pogoj, da ženska lahko svobodno ustvarja: imela je lastno sobo in lasten vir dohodka. Uresničila je svojo željo po pisateljski karieri, ljubezni in materinstvu, kar je še danes za marsikatero avtorico izziv ali zgolj želja. Četudi se danes in tukaj zdi, da sta za pisateljice lastna soba in lasten dohodek nekaj samoumevnega, temu ni tako ne v razvitem svetu in še manj na prostorih, kjer se ženske še vedno borijo za osnovne pravice. Zato moramo ohranjati spomin na Zofko Kveder kot umetnico in kot bojevnico za ženske pravice.«
Vlada Republike Slovenije je leto 2026 razglasilo za leto Zofke Kveder na predlog Katje Mihurko in Simone Semenič, članic društva Meto žensk.
Na spletni strani Mesta žensk so zbrani dogodki različnih organizatorjev, ki bodo obeležili 100. obletnico smrti pisateljice Zofke Kveder.
Na njej je dostopen tudi priložnostni znak (logotip) za souporabo pri povezanih vsebinah, oblikovala ga je Urška Alič.
Dogodki
Vsebina v pripravi. Na tem mestu bomo zbirali dogodke nacionalnih kulturnih ustanov.
O Zofki Kveder
V Ljubljani rojena pisateljica je ena izmed najbolj uglednih predstavnic srednjeevropske moderne. Razpon njenih ustvarjalnih vlog je širok: bila je pisateljica in dramatičarka, prevajalka, kulturna posrednica, novinarka, kritičarka in urednica. Bila je tudi zagovornica ženske enakopravnosti, o kateri je pisala v številnih člankih in o njej predavala ob različnih priložnostih, med drugim je bila slavnostna govornica ob ustanovitvi Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani.
Svojo literarno pot je začela v prvi slovenski ženski reviji Slovenka in kmalu postala ena njenih najbolj plodnih avtoric ter podpornic. Kmalu po prvih objavah v slovenskih revijah, so njene prozne prispevke objavile tudi revije v nemškem govornem prostoru, pozneje pa tudi v češkem, hrvaškem, srbskem, bolgarskem, poljskem in lužiško srbskem jeziku.
Bila je ena izmed prvih prevajalk opusa Ivana Cankarja, Janka Kersnika in Ivana Tavčarja v nemščino, v slovenščino je prevedla številna dela iz češke in hrvaške književnosti.
Njena dramska besedila so bila uprizorjena v Ljubljani, Pragi, Zagrebu in Beogradu.
V Pragi je urejala časopis Domači prijatelj, v katerem sta prve prispevke objavila Prežihov Voranc in France Bevk, v Zagrebu pa revijo Sijelo, prilogo Frauen-Zeitung osrednjega hrvaškega v nemščini izhajajočega dnevnika Agramer Tagblatt in feministično usmerjen Ženski svijet, kasneje preimenovan v Jugoslavensko ženo.
Številnim mladim avtorjem in avtoricam je bila dragocena mentorica. Kot prevajalka je spodbudila krstno uprizoritev Cankarjeve drame Za narodov blagor v Pragi in uprizoritev njegov Hlapcev v Zagrebu.
V njenem večkulturnem opusu so v ospredju ženske kot deklice, dekleta, poročene in samske ženske, matere, intelektualke, delavke, izseljenke in starke. S tem je v slovensko književnost vpeljala številne like in reprezentacije ženskosti, ki jih do tedaj ni bilo ali so bili le obrobni. S posebno pozornostjo in ljubeznijo je prikazala tudi druge podobe malega človeka.
Njena besedila, v katerih je prizorišče slovensko podeželje, še posebno Loški Potok z okolico, pomenijo pomemben prispevek k upodobitvam slovenske krajine in njenih ljudi na začetku 20. stoletja.
Njena prva knjiga z naslovom Misterij žene je izšla leta 1900, dramske spise je zbrala v knjigi Ljubezen, sledile so zbirke Odsevi, Iz naših krajev, Iskre in socialna drama Amerikanci. Leta 1918 je izdala novelo V oblasti teme in roman Njeno življenje.
Zofka Kveder, ki je umrla leta 1926 v Zagrebu, je bila prva pisateljica, uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Besedilo smo na Ministrstvu za kulturo pripravili v sodelovanju z Mestom žensk.