Spodbujanje lastništva zaposlenih
V Sloveniji je model lastništva zaposlenih že dlje časa prisoten, vendar se število delavcev, ki so lastniki gospodarske družbe, v kateri so zaposleni, v številnih družbah zmanjšuje, ker model do zdaj ni bil regulativno urejen in ni imel stimulativne davčne obravnave.
Z Zakonom o lastniški zadrugi delavcev se uvaja eden izmed globalno najuspešnejših modelov solastništva zaposlenih. Ta je uveljavljen v Združenih državah Amerike prek modela ESOP (angleško Employee Stock Ownership Plan) in namenske pravne osebe – sklada zaposlenih ESOT (angleško Employee Share Ownership Trust). V Veliki Britaniji in Kanadi pa preko skladov EOT (angleško Employee Ownership Trust). Predlog zakona povzema tudi nekatere dobre prakse zakonodajne in davčne podpore delavskih zadrug iz Španije in Italije.
Namen Zakona o lastniški zadrugi delavcev
Zakon vzpostavlja pravni okvir za odkup deleža matične družbe prek vmesne pravne osebe lastniške zadruge delavcev z namenom dolgoročne in stabilne soudeležbe delavcev v lastništvu gospodarskih družb, v katerih so zaposleni. Določa način in pogoje za delovanje lastniške zadruge delavcev, katere namen je izključno pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo matične družbe v delni ali celotni lasti delavcev te matične družbe, ki so hkrati člani lastniške zadruge delavcev, ter zagotavljanje pravic, ki izhajajo iz članstva v lastniške zadruge delavcev.
Ponuja odgovor na potrebe gospodarstva po pogojih za zagotavljanje stabilnosti in trajnosti delovanja gospodarskih družb v lokalni lasti, saj predstavlja dodatno in regulirano možnost lastniškega nasledstva, ki bo na družbeno odgovoren in učinkovit način zagotovila dolgoročno, lokalno vezano in stabilno solastništvo ter nadgradila delo trenutnih lastnikov, ki se upokojujejo.
Regulativno ureja načine pridobivanja virov financiranja lastniške zadruge delavcev od matične družbe, v kateri ima lastniška zadruga delavcev kapitalsko naložbo ter zagotavlja podlago za vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi.
V zakon je vključena posebna davčna shema kot podpora razvoju lastniške zadruge delavcev na način, da bodo te predstavljale dolgoročno stabilno solastništvo gospodarskih družb. Ukrepi se nanašajo tako na področje dohodnine kot na področje obdavčitve dohodkov pravnih oseb.
Ukrepi, ki se nanašajo na področje dohodnine, bodo stimulirali lastnike – fizične osebe, ki se bodo odločile za prodajo deležev ali delnic v gospodarski družbi lastniški zadrugi delavcev, in sicer na način, da se ne bo ugotavljala primerljiva tržna cena ob prodaji in da se bo davčna osnova od dobička iz kapitala znižala za 20 odstotkov. Ukrepi na področju dohodnine so namenjeni tudi delavcem oziroma članom lastniške zadruge delavcev, saj se bo davčna obveznost ugotavljala šele, ko bo član zadruge prejel izplačilo dohodka od lastniške zadruge delavcev. Pri obdavčitvi se bo upoštevala tudi dolžina trajanja članstva, na podlagi katerega se bo zniževala stopnja obdavčitve vse do ničelne stopnje, če bo delavec izstopil iz članstva v lastniški zadrugi delavcev šele po 15 letih. Izplačila delavcem oziroma članom lastniške zadruge delavcev, ki bodo izplačana v času zaposlitve, bodo obdavčena kot dividende.
Ukrepi, ki se nanašajo na področje obdavčitve dohodkov pravnih oseb, zajemajo davčno priznan odhodek oziroma strošek, ki je nastal na podlagi pogodbe o prispevku matične družbe lastniške zadruge delavcev. Prav tako bo davčne olajšave deležna lastniška zadruga delavcev, ki bo imela možnost zmanjšanja davčne osnove v višini 100 odstotkov prihodkov financiranja s strani matične družbe, kar pomeni, da gre za neobdavčen prihodek.
Zakon predvideva tudi varovalko v primeru, ko pride do prodaje pridobljenega lastniškega deleža matične družbe s strani lastniške zadruge delavcev. Če lastniška zadruga delavcev delno ali v celoti proda kapitalsko naložbo v matični družbi, mora (sorazmerno s prodanim deležem) vrniti prejeto davčno olajšavo.
Reševanja izziva lastniškega nasledstva
Slovenija je na pragu drugega največjega prenosa lastništva podjetij. Približno 70 odstotkov delavcev pri nas dela v sektorju malih in srednje velikih podjetij, od katerih jih je bil dobršen del ustanovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zato se mnogi njihovi lastniki upokojujejo (t. i. prva generacija podjetnikov). Po podatkih študije Ciljno-raziskovalnega programa Univerze v Ljubljani v izvedbi Fakultete za družbene vede z naslovom: Lastniško nasledstvo in soupravljanje zaposlenih v podjetjih z lastništvom zaposlenih iz leta 2024 je več kot polovica (56 odstotkov) lastnikov malih in srednje velikih podjetij starejših od 56 let, skoraj četrtina (22 odstotkov) jih je že presegla 65 let, kar pomeni, da se bo v naslednjem desetletju predvidoma upokojila več kot četrtina lastnikov v sektorju malih in srednje velikih podjetij.
To pomeni, da se bo prenašalo več 100 milijonov evrov premoženja. Lastništvo bodo menjala podjetja, ki zagotavljajo med 50 tisoč in 80 tisoč delovnih mest ter letno ustvarijo od 15 odstotkov do 20 odstotkov dodane vrednosti. Študije na ravni Evropske unije kažejo, da je do 80 odstotkov teh podjetij lahko ogroženih zaradi neustrezno načrtovanega nasledstva. Nadalje kar 70 odstotkov lastnikov malih in srednje velikih podjetij nima jasnega načrta za prenos lastništva, kar ogroža obstanek teh podjetij in več tisoč delovnih mest.
V Sloveniji imamo visoko starostno strukturo obstoječih lastnikov podjetij. Več kot polovica je starejših od 56 let, od tega skoraj četrtina več kot 65 let | Avtor: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Za uveljavitev udeležbe delavcev v lastništvu je ključna sistemska ureditev področja. Z vpeljavo lastniške zadruge delavcev želimo urediti mehanizem reševanja nasledstva podjetij, katerih lastniki se upokojujejo, in nimajo naslednikov. Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev ponuja razvojno naravnani alternativni model za nasledstvo, v katerem v lastništvo posredno prek lastniške zadruge delavcev vstopijo zaposleni. Lastniku podjetja bo predlog omogočal zakonodajno podprto dodatno možnost prenosa lastništva, ki se je v mednarodnem okolju izkazal za uspešen model.
V obdobju desetih let se namerava upokojiti približno 40 % lastnikov podjetij. Slovensko gospodarstvo je pred enim večjih izzivov v svoji sodobni zgodovini – prenosom lastništva v tisočih malih in srednje velikih podjetjih. | Avtor: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Skoraj 70 % lastnikov podjetij nima načrta lastniškega in vodstvenega nasledstva. Predlog ZLZD se ponuja kot možen odgovor na vprašanje lastniškega nasledstva | Avtor: Ministrstvo za solidarno prihodnost
ESOP - model solastništva zaposlenih
Izhodišče predloga Zakona o lastniški zadrugi predstavlja ESOP model, ki v Združenih državah Amerike velja za uspešen model lastništva zaposlenih že več kot petdeset let (uveden je bil leta 1974). ESOP je razširjena shema udeležbe zaposlenih v lastništvu, v okviru katere zaposleni v določenem časovnem obdobju pridobijo lastništvo družbe (od 0 do 100 odstotkov). Pri tovrstni shemi gre za skupno prostovoljno odločitev lastnikov podjetja, da povečajo lastniški delež zaposlenih v podjetju in da se za ta namen uporabljajo prihodnji dobički podjetja (delavci torej ne vlagajo svojih trenutnih prihrankov ali zaslužkov).
V podjetjih, kjer imajo organiziran ESOP, sklad zaposlenih ESOT kupi lastniški delež matičnega podjetja. Nakup se običajno financira s posojilom, in sicer s strani sklada ali samega podjetja. Podjetje se lahko odloči tudi za možnost podaritve lastnih deležev skladu zaposlenih. Odločitev za to možnost prenosa lastništva na zaposlene je vedno na strani obstoječega lastnika matične družbe in temelji na njegovi prostovoljni odločitvi.
Prednost tega organizacijskega načina je vzpostavitev sheme za zaposlene, ki omogoča, da delavci brez investicije lastnih prihrankov odkupijo delež podjetja. Odkup ESOP se financira s pričakovanimi dobički podjetja, zaradi česar omogoča participacijo delavcem na vseh kariernih nivojih in ne glede na njihov gmotni položaj. Model se je v tujini (poleg Združenih držav tudi v Veliki Britaniji) že izkazal za uspešnega pri reševanju izzivov lastniškega nasledstva.
Zaradi številčnosti ESOP shem v Združenih državah Amerike je bilo največ empiričnih raziskav narejenih v okviru ESOP lastništva zaposlenih. Nacionalni center za lastništvo zaposleni (NCEO) na spletni strani vzdržuje bazo ugotovitev teh raziskav, ki kažejo, da ESOP dvigne produktivnost med 4 odstotkov in 5 odstotkov, rast podjetij je od 3,4 odstotkov do 11 odstotkov hitrejša, preživetvena stopnja na trgu je višja vse do 76 odstotkov (stopnja je odvisna od panoge, velikosti podjetja ipd.), prostovoljna in neprostovoljna fluktuacija zaposlenih pa občutno nižja. Med leti 2009 in 2013 je bila verjetnost za odpoved delovnega razmerja za zaposlene v ESOP podjetjih od 20 odstotkov do 50 odstotkov nižja kot v primerljivih podjetjih s konvencionalno lastniško strukturo. Rezultati raziskave, ki jo je v Združenih državah Amerike opravil inštitut Rutgers, kažejo, da imajo delavci z nizkimi do zmernimi dohodki, ki so blizu upokojitve (stari med 60 in 64 let) in so vključeni v shemo ESOP, desetkrat več prihrankov kot povprečni Američani v tej starostni skupini. Delavci, vključeni v shemo ESOP, imajo v povprečnem znesku za upokojitev prihranjena sredstva v višini 170.326 dolarja, kar je več kot dvakratnik nacionalnega povprečja, ki znaša 80.339 dolarjev.
Prednosti podjetij v lasti zaposlenih
Podjetja z lastništvom zaposlenih krepijo družbeno pravičnost. Z delitvijo lastništva med različne skupine zaposlenih zmanjšujejo družbeno neenakost. Pogosto zagotavljajo višje plače delavcev v primerjavi z ostalimi podjetji. V podjetju ustvarjena dodana vrednost se deli tudi med zaposlene, ki jo ustvarjajo.
Lastništvo zaposlenih krepi povezavo med podjetjem in lokalno skupnostjo. Večja je osredotočenost na blaginjo skupnosti, saj je lastništvo trajno zasidrano v lokalni skupnosti. Tesneje so prepletena z lokalnim okoljem, saj reinvestirajo deleže svojih dobičkov nazaj v razvoj skupnosti in lokalne projekte, kar prispeva k izboljšanju infrastrukture in kakovosti življenja v lokalnem okolju. Udeležba delavcev v lastništvu veča pripadnost podjetju. Ker so soudeleženi pri odločanju in ker se v takih podjetjih gradi vključujoča lastniška kultura, se delavci bolj poistovetijo z vrednotami podjetja. V podjetju ostanejo dlje, kar vodi v nižjo fluktuacijo kadrov in večjo stabilnost zaposlovanja. Boljši delovni pogoji vodijo tudi v boljše karierne možnosti za mlade iz lokalnega okolja, kar zmanjšuje beg možganov. Podjetja v lasti zaposlenih so bolj trajnostna in okoljsko odgovorna. Izkazujejo večjo nagnjenost k zelenim transformacijam in večji skrbi za okolje.
Lastništvo zaposlenih nima pozitivnih učinkov samo na zaposlene, na boljšem so tudi podjetja in celotno gospodarstvo. Številne raziskave kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih bolj odporna v času gospodarskih kriz, manj je odpuščanj, kar niža stopnjo brezposelnosti in krepi varnost zaposlitve, gospodarski kazalci so boljši, kar blaži fiskalni pritisk na javne blagajne v času kriz.
Po podatkih mednarodnih raziskav za podjetja v lasti zaposlenih velja, da:
- imajo višjo produktivnost (po raziskavah je od 8 do 12 odstotkov višja kot pri konvencionalnih podjetjih)
- prispevajo k večji gospodarski rasti (čeprav jih je samo 0,1 odstotka, je njihov neposredni prispevek k višji gospodarski rasti 0,8 odstotka)
- dosegajo boljše poslovne rezultate (po preoblikovanju lastništva jih ima večina, 57 odstotkov, višji dobiček, četrtina jih ima višji dobiček v okviru petih let po spremembi lastniške strukture)
- imajo za več kot 50 odstotkov višje naložbe v raziskave in razvoj, ker niso osredotočena na kratkoročne dobičke in višje dividende, temveč na dolgoročni vidik
- ustvarijo več novih delovnih mest (v petih letih po preoblikovanju lastniške strukture ustvarijo za polovico več novih delovnih mest kot ostala primerljiva podjetja v konvencionalni lasti).
Začetek veljavnosti Zakona o lastniški zadrugi delavcev
Državni zbor je Zakon o lastniški zadrugi delavcev sprejel 23. oktobra 2025.
Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2026.