Skoči do osrednje vsebine

Kakovost mladinskega dela

Na Uradu RS za mladino smo v letošnjem letu okrepili napore na področju razvijanja kakovostnega mladinskega dela, o čemer smo vas ob različnih priložnostih tudi že seznanili. V ta namen smo na Uradu začrtali proces, s katerim želimo v nastajanje končnega dokumenta vključiti tudi različne deležnike na področju mladinskega dela.

Namera prvega posveta o kakovosti v mladinskem delu je dati prostor sektorju, da prispeva strokovno znanje pri nastajanju dokumenta o okviru mladinskega dela v Sloveniji.

Institucionalni okvir procesa predstavlja delovna skupina za kakovost v mladinskem delu, ki je bila ustanovljena v okviru Sveta Vlade RS za mladino. S posameznimi posveti želimo zagotoviti vključevanje tudi predstavnikov mladinskega sektorja s čimer bomo zagotovili večjo legitimnost in strokovnost procesa.

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju je leta 2010 po dolgih letih prinesel zakonsko definicijo, kaj v Sloveniji opredeljujemo kot mladinsko delo. Na podlagi zakona je bila sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022, ki vključuje tudi vertikalne mladinske politike, ki se nanašajo na mladinski sektor in mladinsko delo. Po večletnih prizadevanjih sektorja je bila sprejeta tudi Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK), ki je mladinsko delo opredelila kot poklic.

Zgoraj opisani procesi in dokumenti, ki so samo nekateri izmed procesov v mladinskem sektorju, ki se nanašajo na mladinsko delo, kažejo na to, da smo v Sloveniji v zadnjih letih veliko razpravljali o tem, kaj je mladinsko delo, kdo ga izvaja, kje se izvaja, in tako naprej. Mladinsko delo seveda ni nov pojav, saj je tudi v Slovenji prisotno že precej časa, in mladinsko delo se je razvijalo in udejanjalo tudi brez definicij ali smernic. A ob vedno večjem številu organizacij, ki se štejejo v mladinski sektor, ob vedno večjem pomenu in poudarku, ki je dan mladinskemu delu (in s tem tudi večji odgovornosti), ob pojavu novih oblik mladinskega dela, ki imajo svoje specifične značilnosti, kot denimo (po)ulično mladinsko delo, digitalno/pametno mladinsko delo, in še veliko več okoliščinah je nastala tudi potreba po tem, da se začnemo ukvarjati tudi z vprašanjem, kaj je kakovost v mladinskem delu in kaj v okviru mladinskega dela naj spodbujamo in razvijamo.

O razvoju in kakovosti mladinskega dela se zelo intenzivno razpravlja tudi na meddržavni ravni, v okviru različnih mednarodnih institucij. V okviru EU je denimo pred nekaj leti delovala delovna skupina, ki se je ukvarjala z vprašanjem kakovosti mladinskega dela. Kot posledica razprav na tej skupini je leta 2015 izšla publikacija Kakovostno mladinsko delo: Skupni okvir za nadaljnji razvoj mladinskega dela (Quality Youth work: A common framework for the further development of youth work). Odbor ministrov Sveta Evrope je leta 2017 sprejel Priporočilo državam članicam o mladinskem delu, v katerem so opozorili na pomen in pomembnost mladinskega dela, hkrati pa tudi na to, da mora biti kakovostno.