O projektu
Projekt IAVSur – BME traja tri leta (2024–2026) in se osredotoča na spremljanje virusov influence tipa A pri divjih sesalcih, domačih prašičih ter v okolju. Cilj projekta je vzpostaviti ter razširiti sisteme spremljanja nad virusi pri živalih in v okolju.
Projekt IAVSur – BME temelji na treh segmentih ekologije virusov influence tipa A, in sicer:
- virusi influence pri divjih sesalcih;
- virusi influence pri domačih prašičih;
- virusi influence v okolju.
S povezovanjem veterine, biologije in ved o okolju je namen projekta zapolniti vrzel v razumevanju ekologije virusov influence tipa A ter omogočiti boljše prepoznavanje tveganj in vplivov na zdravje živali in ljudi. Poleg tega bo projekt prispeval k boljši medinstitucionalni povezanosti ter k usklajenemu pristopu k razumevanju kompleksne ekologije virusov influence tipa A. Omogočil bo tudi določitev prednostnih nalog za nadzor in raziskave teh virusov. Tako bodo zagotovljene strokovne podlage za podporo pri sprejemanju odločitev in določanju prioritetnih ukrepov na nacionalni in evropski ravni.
V projektu sodeluje pet partnerjev: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Veterinarska fakulteta/Nacionalni veterinarski inštitut Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Cilji projekta
Projekt IAVSur – BME temelji na transdisciplinarnem pristopu spremljanja okužb z virusi influence tipa A pri divjih sesalcih, domačih prašičih in v okolju. Cilj projekta je okrepiti medsektorsko sodelovanje na področju veterine, biologije, okolja ter javnega zdravja z namenom boljšega razumevanja načinov nadzora virusov influence pri živalih in v okolju ter zagotoviti izhodiščne podatke za oceno epidemiološke situacije.
C1: Ugotoviti razširjenosti virusov influence pri izbranih divjih sesalcih ter s pomočjo sekvenciranja celotnega genoma in analize podatkov ugotoviti morebitne prilagoditve virusov na sesalce in njihov zoonotski potencial. Izvesti molekularno epidemiološko študijo za preverjanje morebitnega sočasnega kroženja specifičnih sevov virusov med pticami, divjimi sesalci in ljudmi.
C2: Določiti prisotnost virusov influence v izbranih vodnih površinah ter ugotoviti morebitne povezave med pojavi bolezni pri prostoživečih pticah in kontaminacijo vodnih površin z virusi. Določiti genome virusov ugotovljenih v vodah in analizirati morebitne mutacije in rekombinacije.
C3: Vzpostaviti sistem za učinkovito ozaveščanje lastnikov živali in veterinarjev o pomembnosti prepoznavanja okužb z virusi influence tipa A pri prašičih z respiratornimi kliničnimi znaki. S sekvenciranjem in molekularno epidemiologijo prepoznati morebitne prilagoditvene mutacije in rekombinacije virusov, ki bi lahko vodile do večjega zoonotičnega potenciala. Določiti primernost vzorcev okolja s kmetij kot diagnostičnih vzorcev ter vzpostaviti sistem neinvazivnega vzorčenja za ugotavljanje virusov influence pri prašičih.
C4: Okrepiti pripravljenost na morebitna tveganja za zdravje ljudi, ki jih predstavljajo virusi influence pri živalih, saj z rekombinacijami in mutacijami lahko nastajajo različice z zoonotskim potencialom, ki povzročijo povečano število okužb ljudi ali celo pandemije. Obstoječi algoritmi za obravnavo primerov suma okužbe ljudi z živalskimi virusi influence bodo pregledani in po potrebi posodobljeni. Metode za zaznavanje virusov pri ljudeh bodo preverjene glede učinkovitosti detekcije trenutno krožečih virusov pri živalih. Vzpostavljeno bo omrežje za izmenjavo podatkov med veterinarskimi in zdravstvenimi službami o različicah virusa z večjim zoonotskim potencialom pri živalih, povečane pojavnosti okužb sesalcev z IAV, zaznave okužb živali s humanimi IAV ter kakršnihkoli pojav zoonoz pri ljudeh.
Delovni paketi (DP)
DP1
Glavni cilj je zagotoviti učinkovito in pravočasno izvedbo projekta, podpirati odgovorno izvajanje aktivnosti ter nuditi podporo partnerjem, prav tako pa zagotoviti, da so projektne naloge opravljene pravočasno in znotraj proračuna. Vzporedno je potrebno vzdrževati komunikacijo s partnerji ter z EFSA in HaDEA, hkrati pa biti pozoren na morebitna tveganja in konflikte ter jih pravočasno in ustrezno omiliti.
Vodja: Aleksandra Hari
DP2
V okviru DP2 bo vzpostavljen nadzor nad influenco tipa A (IAV) pri divjih sesalcih, predvsem pri mesojedih in vsejedih vrstah, posebej pri navadnih rdečih lisicah in divjih prašičih. Kombinacija aktivnega in pasivnega nadzora bo zajemala določanje prevalenčnosti okužb preko zaznavanja protiteles proti IAV ter detekcijo in karakterizacijo virusa z molekularnimi in virološkimi metodami. Cilj je uporabiti reprezentativen vzorec za vsako izbrano vrsto, zbran v regijah z zgodovino izbruhov aviarne influence.
Vodja: Brigita Slavec
DP3
V tem delovnem paketu bo vzpostavljeno spremljanje okoljskih vzorcev za prisotnost IAV. Vzorčenje bo osredotočeno na vzorce vode (in pripadajočih usedlin) iz vodnih teles z visoko gostoto selitvenih in prezimovalnih populacij vodnih ptic, kjer so prisotni ali so bili v preteklosti znani izbruhi IAV (na podlagi sedanjih in preteklih nadzornih podatkov). Takšen način spremljanja, znan tudi kot epidemiologija na osnovi vode, predstavlja alternativo drugim pristopom, saj ni odvisen od zajema živih ali mrtvih živali ter omogoča neodvisen vpogled v pojavnost in epidemiologijo virusa na območju, povezanem z analiziranimi vzorci.
Vodja: Ion Gutierrez Aguirre
DP4
Delovni paket je osredotočen na ugotavljanje prisotnosti IAV pri domačih prašičih. Epidemiologija prašičje gripe vključuje viruse človeškega, ptičjega in prašičjega izvora. Prašiči imajo lahko pomembno vlogo kot vmesni gostitelj za druge vrste, kjer lahko pride do prerazvrščanj in/ali adaptacijskih dogodkov. Eden od ciljev je določiti, kateri podtipi virusa krožijo in so najbolj razširjeni v populaciji prašičev. S ciljnim nadzorom na prašičjih kmetijah bomo zbirali nosne in okoljske vzorce za detekcijo in karakterizacijo podtipov z molekularnimi in virološkimi metodami.
Vodja: Marina Štukelj
Financirano s strani EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali HaDEA. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
