Spremljanje virusov influence tipa A pri pticah, sesalcih in v okolju
O projektu
Projekt IAVSur – BME traja tri leta (2024–2026) in se osredotoča na spremljanje virusov influence tipa A pri divjih sesalcih, domačih prašičih ter v okolju. Cilj projekta je vzpostaviti ter razširiti sisteme spremljanja nad virusi pri živalih in v okolju.
Projekt IAVSur – BME temelji na treh segmentih ekologije virusov influence tipa A, in sicer:
- virusi influence pri divjih sesalcih;
- virusi influence pri domačih prašičih;
- virusi influence v okolju.
S povezovanjem veterine, biologije in ved o okolju je namen projekta zapolniti vrzel v razumevanju ekologije virusov influence tipa A ter omogočiti boljše prepoznavanje tveganj in vplivov na zdravje živali in ljudi. Poleg tega bo projekt prispeval k boljši medinstitucionalni povezanosti ter k usklajenemu pristopu k razumevanju kompleksne ekologije virusov influence tipa A. Omogočil bo tudi določitev prednostnih nalog za nadzor in raziskave teh virusov. Tako bodo zagotovljene strokovne podlage za podporo pri sprejemanju odločitev in določanju prioritetnih ukrepov na nacionalni in evropski ravni.
V projektu sodeluje pet partnerjev: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Veterinarska fakulteta/Nacionalni veterinarski inštitut Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Cilji projekta
Projekt IAVSur – BME temelji na transdisciplinarnem pristopu spremljanja okužb z virusi influence tipa A pri divjih sesalcih, domačih prašičih in v okolju. Cilj projekta je okrepiti medsektorsko sodelovanje na področju veterine, biologije, okolja ter javnega zdravja z namenom boljšega razumevanja načinov nadzora virusov influence pri živalih in v okolju ter zagotoviti izhodiščne podatke za oceno epidemiološke situacije.
C1: Ugotoviti razširjenosti virusov influence pri izbranih divjih sesalcih ter s pomočjo sekvenciranja celotnega genoma in analize podatkov ugotoviti morebitne prilagoditve virusov na sesalce in njihov zoonotski potencial. Izvesti molekularno epidemiološko študijo za preverjanje morebitnega sočasnega kroženja specifičnih sevov virusov med pticami, divjimi sesalci in ljudmi.
C2: Določiti prisotnost virusov influence v izbranih vodnih površinah ter ugotoviti morebitne povezave med pojavi bolezni pri prostoživečih pticah in kontaminacijo vodnih površin z virusi. Določiti genome virusov detektiranih v vodah in analizirati morebitne mutacije in rekombinacije.
C3: Vzpostaviti sistem za učinkovito ozaveščanje lastnikov živali in veterinarjev o pomembnosti prepoznavanja okužb z virusi influence tipa A pri prašičih z respiratornimi kliničnimi znaki. S sekvenciranjem in molekularno epidemiologijo prepoznati morebitne prilagoditvene mutacije in rekombinacije virusov, ki bi lahko vodile do večjega zoonotičnega potenciala. Določiti primernost vzorcev okolja s kmetij kot diagnostičnih vzorcev ter vzpostaviti sistem neinvazivnega vzorčenja za ugotavljanje virusov influence pri prašičih.
C4: Okrepiti pripravljenost na morebitna tveganja za zdravje ljudi, ki jih predstavljajo virusi influence pri živalih, saj z rekombinacijami in mutacijami lahko nastajajo različice z zoonotskim potencialom, ki povzročijo povečano število okužb ljudi ali celo pandemije. Obstoječi algoritmi za obravnavo primerov suma okužbe ljudi z živalskimi virusi influence bodo pregledani in po potrebi posodobljeni. Metode za zaznavanje virusov pri ljudeh bodo preverjene glede učinkovitosti detekcije trenutno krožečih virusov pri živalih. Vzpostavljeno bo omrežje za izmenjavo podatkov med veterinarskimi in zdravstvenimi službami o različicah virusa z večjim zoonotskim potencialom pri živalih, povečane pojavnosti okužb sesalcev z IAV, zaznave okužb živali s humanimi IAV ter kakršnihkoli pojav zoonoz pri ljudeh.
Financirano s strani EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali HaDEA. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
