Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo

Vstopne točke so zaživele s 1. januarjem 2024, ko so strokovni delavci začeli opravljati naloge, vezane na uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, in nuditi informacije o uveljavljanju pravic do dolgotrajne oskrbe. V polnosti pa bodo vstopne točke zaživele s 1. junijem 2025.

Vloge za koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe bodo na vstopnih točkah sprejemali en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic:

• vlogo za oskrbovalca družinskega člana lahko oddate od 1. decembra 2023
• vlogo za pravico do oskrbe na domu od 1. junija 2025
• vlogo za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do denarnega prejemka od 1. novembra 2025.

Naloge vstopnih točk

Kdor želi uveljavljati pravice in storitve dolgotrajne oskrbe, se mora najprej obrniti na vstopno točko na pristojnem centru za socialno delo.

Naloge vstopnih točk so:

• informiranje in svetovanje glede pravic do dolgotrajne oskrbe vlagateljem, upravičencem in njihovim svojcem,
• vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci,
• vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do dolgotrajne oskrbe,
• priprava načrta priporočljivih storitev,
• zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želijo, in usmerjanje v storitve dolgotrajne oskrbe,
• sodelovanje s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, z izvajalci storitev in drugimi akterji.

Način ocenjevanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe

Po vložitvi vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe osebno na vstopni točki ali elektronsko vas bo na domu obiskal svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki. Po pogovoru z vami in vašimi svojci bo ugotavljal, koliko ste samostojni oziroma koliko pomoči potrebujete pri gibanju, samooskrbi, dejavnostih izven doma, opravljanju gospodinjskih opravil ter kakšne so vaše kognitivne in komunikacijske sposobnosti, kako se spoprijemate z boleznijo, zdravljenjem in drugo. Morda vas bo poprosil, da kakšno aktivnost tudi izvedete, na primer skuhate čaj, hodite po stopnicah in podobno.

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo bo ugotovitve o vaših sposobnostih vnesel v posebno ocenjevalno lestvico, ki bo nato preračunala točke. Na podlagi teh točk boste uvrščeni v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Za uvrstitev v prvo kategorijo boste morali doseči najmanj 12,5 točk. Če bo v okviru ocenjevanja upravičenosti ugotovljeno, da pri vas omejitev samostojnosti ni prisotna (torej ste dosegli manj kot 12,5 točk), se v kategorijo dolgotrajne oskrbe ne boste uvrstili in v tistem obdobju ne boste upravičeni do pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Koordinator dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu

Koordinator dolgotrajne oskrbe je strokovnjak s področja zdravstva, kineziologije, socialne gerontologije ali socialnega varstva, ki je zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe.

Naloge koordinatorja:

• v sodelovanju z upravičencem pripravi in sklene osebni načrt,
• vodi in organizira timsko delo,
• skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja dolgotrajne oskrbe za uporabnika v skladu z osebnim načrtom,
• spremlja ustreznost izvajanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika,
• daje mnenje glede doseganja pričakovanega namena storitev e-oskrbe,
• svetuje oskrbovalcu družinskega člana in mu zagotavlja razbremenilne pogovore,
• sodeluje z oskrbovalcem družinskega člana pri pripravi osebnega načrta in mesečnih poročil,
• sodeluje in povezuje se s socialno mrežo uporabnika, družino uporabnika in drugimi izvajalci na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega in socialnega varstva,
• sodeluje z zaposlenimi na vstopni točki in centri za socialno delo,
• vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev dolgotrajne oskrbe,
• načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene,
• spremlja, da uporabnik dolgotrajne oskrbe ves čas upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena zakona o dolgotrajni oskrbi,
• o sklenitvi osebnega načrta oziroma aneksa k osebnemu načrtu ter o nastanku okoliščin za mirovanje pravic obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje in vstopno točko.

Koordinator z vsakim upravičencem, ne glede na to, katero obliko dolgotrajne oskrbe upravičenec izbere, sklene osebni načrt in izvaja redne obiske uporabnikov.

Pobuda za ponovno oceno upravičenosti

Če koordinator ugotovi, da uporabniku, ki želi koristiti pravico do oskrbovalca družinskega člana, kljub izobraževanju in podpori, dolgotrajna oskrba ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami zakona, osebnim načrtom in načrtom priporočenih storitev oziroma si uporabnik z denarnim prejemkom ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja dolgotrajne oskrbe. V tem primeru koordinator pri vstopni točki poda predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti in vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izvede po uradni dolžnosti.