Projekti in programi

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Države članice so vzpostavile pomorska nacionalna enotna okna preko katerih lahko ladjarji in pomorski agenti v elektronski obliki izpolnijo obveznosti poročanja za ladje, ki vplujejo v pristanišča in izplujejo iz njih. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe bo potrebno postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti tako, da bodo tehnološko nevtralni in bodo spodbujali načine poročanja, primerne za prihodnost.

Projekt SEMAS EMSWe bo omogočil vzpostavitev Evropskega enotnega okenca za pomorstvo (EMSWe) v sedmih državah članicah, s ciljem uskladitve elektronske izmenjave potrebnih informacij o prihodu, bivanju in odhodu ladij v pristaniščih ter zagotovitve, da je mogoče podatke na enak način posredovati v vsako obstoječe nacionalno pomorsko enotno okence v posamezni državi članici (Uredba (EU) 2019/1239).

Namen projekta je zagotoviti varno in sodobno parkirno infrastrukturo za tovorna vozila na jedrnem koridorju TEN-T ter izboljšati varnost, učinkovitost in delovne pogoje voznikov. Projekt prispeva k zmanjšanju prometnih tveganj, emisij in nepotrebnih voženj ter k bolj trajnostnemu in zanesljivemu delovanju mednarodnega tovornega prometa.

Projekt podpira integracijo avtobusnega, železniškega in drugih trajnostnih oblik mobilnosti ter prispeva k večji učinkovitosti javnega potniškega prometa in preusmerjanju potovanj na okolju prijaznejše načine prevoza.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov bodo preko študijskih obiskov obiskali države s ciljem spoznati dobre in slabe prakse drugih držav ter izzive, s katerimi se soočajo, da bi se v slovenski sistem preneslo rešitve, ki bodo izboljšale vključenost tujcev v družbo.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

Z izvedbo tega projekta bomo nadaljevali s širitvijo celostnega večagencijskega pristopa tako vladnih kot nevladnih služb pri preprečevanju in ozaveščanju o nevarnostih, ki jih prinaša radikalizacija. Nadalje se bo širilo znanje in mreženje strokovnjakov iz znanstveno raziskovalne in druge strokovne sfere.

Finančna uprava Republike Slovenije je pred 10. leti nastala z združitvijo takratne Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Krepitev mreže pisarn za delodajalce«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti.
Vlada Republike Slovenije se spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Leta 2024 bodo potekali številni projekti in prireditve, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra.
Na tej strani vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, s katerimi bomo zaznamovali leto generala Rudolfa Maistra.

Slovenija je skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave (Danube Water Balance) je vzpostaviti enoten model vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo prispeval k izboljšanju čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda, k trajnostnemu načrtovanju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k učinkovitejšemu sodelovanju med državami v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.