Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum. Na podlagi omenjenega sporazuma je bilo ustanovljeno arbitražno sodišče. 29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama.

Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU. Zaradi izjemne zahtevnosti projekta smo s pripravami že pričeli, saj moramo pravočasno zagotoviti izpolnitev vseh varnostnih, tehničnih in logističnih zahtev za izvedbo srečanj v Sloveniji ter pripraviti aktivnosti za promocijo Slovenije.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljevanju Združeno kraljestvo) je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz Evropske unije (v nadaljevanju EU). Postopek izstopa podrobneje opredeljuje 50. člen Pogodbe o Evropski uniji. Na podlagi Izstopnega sporazuma, ki je stopil v veljavo s 1. februarjem 2020, se je prehodno obdobje, izteklo 31. decembra 2020. Od 1. januarja 2021 so prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom urejeni v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju, o katerem so se pogajanja zaključila 24. decembra 2020.

Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je neinstitucionaliziran regionalni proces, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država. Njegova osnovna usmeritev je podpora evropski prihodnosti Jugovzhodne Evrope ter povezovanju, varnosti, stabilnosti in gospodarskemu napredku regije.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Dialog z državljani je neprestan proces, zato vabljeni, da se aktivno vključite in delite vaše mnenje o pomembnih vprašanjih skupne evropske prihodnosti.

MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavi in pregonu zločina genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev.

Slovenija od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 predseduje Jadransko-jonski pobudi (JJP) in Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Pobudi se izvajata ločeno, a koordinirano. Predsedovanje se zaključi s skupno ministrsko konferenco JJP/EUSAIR in letnim forumom EUSAIR.