Dvajset let je preteklo, odkar je Slovenija postala članica Evropske unije. Velika prvomajska širitev leta 2004 je bila sad naše dolgotrajne želje po spremembah na bolje in odločenosti postati del napredne Evrope. Šlo je za zgodovinski dogodek, ki je utrdil našo pripadnost vrednotam moderne evropske demokracije: spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic. Stremeli smo k družbi, ki jo opredeljujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in solidarnost. Vrednote, ki jih cenimo še danes.

S članstvom je Slovenija dobila pravico do soodločanja o evropski zakonodaji, politikah in soustvarjanja prihodnosti stare celine. Kmalu zatem, leta 2007, je Slovenija kot prva med novimi članicami prevzela še evro kot skupno evropsko valuto in postala članica schengenskega območja. Tako smo postali del najbolj povezanega dela Evrope. Še več, s predsedovanjema Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 in drugi polovici leta 2021 smo dokazali, da kot država znamo in zmoremo biti zaupanja vreden partner evropske družine.

Naša pot v Evropo je terjala veliko sprememb, prilagajanja, odgovornosti in aktivnega dela. A šlo je za naložbo, ki se nam obrestuje na vsakem koraku. Denimo, ko gre za varnost in stabilnost, oboje je dandanes v naši okolici in drugod po svetu vse bolj na udaru. Kaže se v demokratičnem okolju in vrednotah, ki nas zaznamujejo. Lahko se prosto gibljemo, poslujemo, študiramo ali zaposlimo kjer koli širom Evrope. Vsak državljan Evropske unije ima pravico, da je, ko gre za zaposlovanje, socialno varnost in obdavčitev, v drugi državi članici obravnavan enako kot državljani te države. Slovenska podjetja lahko s svojimi izdelki in storitvami sodelujejo na enotnem trgu. Telefonske in spletne storitve ter plačilne kartice lahko v Uniji uporabljamo brez dodatnih stroškov.

In kar je morda najpomembneje: s članstvom je slovenščina postala uradni jezik Evropske unije. S tem smo kot majhen narod pridobili možnost promocije in ohranjanja svoje kulture in jezika. Še več, Sloveniji je v evropskem proračunu za obdobje od leta 2021 do 2027 skupaj s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo več kot 10 milijard evrov sredstev, ki jih želimo pametno porabiti za razvoj Slovenije.

Priznajmo si, vse našteto so prednosti, ki se nam danes morda že zdijo samoumevne, pa čeprav nam jih zavidajo državljani prenekatere razvite države na svetu.

Članstvo v Evropski uniji seveda ni le sveženj prednosti, ampak nam nalaga tudi odgovornosti. Zlasti varovanje težko pridobljenih pravic, vrednot in svoboščin. Odgovornost za proaktivno in konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupne prihodnosti.

Ne pozabimo, da so se evropske države v unijo povezale predvsem na podlagi zgodovinskih izkušenj s stare celine. Šlo je za potrebo po varnosti, stabilnosti in blaginji za državljane. Danes se zavedamo, da smo v vse bolj nestabilnem svetu hitrih sprememb lahko močnejši le, če držimo skupaj. Grozljiva agresija Rusije na Ukrajino, trpljenje civilnega prebivalstva na Bližnjem vzhodu ter drugod po svetu nas opominjata na pomen miru, solidarnosti in enotnosti. Tega se še posebej zavedajo države, ki želijo čim prej pristopiti k sedemindvajseterici. Slovenija na njihovi evropski poti še posebej podpira države nam bližnjega Zahodnega Balkana, katerih stabilnost in napredek sta v našem skupnem interesu.

V dveh desetletjih članstva Slovenije v evropski družini se je svet opazno spremenil. Z njim pa seveda tudi Slovenija. A te spremembe zgolj utrjujejo spoznanje, da je bil vstop naše države v Evropsko unijo pred 20 leti prava in najboljša možna odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov. Slovenija zato še naprej ostaja aktivna in konstruktivna partnerica evropske družine, ki ji je še kako mar za blaginjo in prihodnost našega kontinenta.