Javno povabilo k izkazu interesa in k oddaji projektnih predlogov Projekt skupnega evropskega interesa na področju inovativnih jedrskih tehnologij

1. Pomembni projekti skupnega evropskega interesa

Ministrstvo v sklopu Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj izvaja aktivnosti za vključitev slovenskih podjetij v IPCEI.

Gre za čezmejne, več-državne projekte, v katerih sodelujejo velika, srednje velika in mala podjetja, ki se skozi projekte povezujejo s podjetji iz Evropske unije. Podjetja v tovrstnih projektih sodelujejo s svojimi projekti z vsebinskega področja iz posameznega IPCEI, pri katerih je bodisi predvidena samostojna izvedba ali v okviru konzorcija. Podjetja v IPCEI lahko sodelujejo kot direktni partnerji, indirektni partnerji ali kot pridruženi partnerji. Partnerji iz držav članic Evropske unije, ki so vključene v koordinacijo priprave skupnega evropskega projekta s posameznega vsebinskega področja, sodelujejo pri pripravi skupne vloge v obliki t.i. skupnega dokumenta (fr. chapeau text), na podlagi katerega Evropska komisija direktnim partnerjem odobri državno pomoč. 

Zahteve za IPCEI so naslednje:

• imajo pomemben prispevek k ciljem Evropske unije – konkurenčnost, inovativnost, trajnostna rast in ustvarjanje vrednosti, ki koristijo gospodarstvu in družbi Evropske unije,
• finančno so podprti s strani držav članic in z lastnim financiranjem s strani upravičencev,
• posebej so izpostavljena področja, ki pomembno prispevajo k skupnemu evropskemu trgu in raziskovalno-razvojni inovativni projekti, vključno s fazo prvega industrijskega uvajanja, ki pomembno prispevajo k dodani vrednosti na ravni Evropske unije.

2. IPCEI INT

Poziv je namenjen preverjanju interesa slovenskih podjetij za vključitev v IPCEI na področju inovativnih jedrskih tehnologij – IPCEI INT,  ki se vzpostavlja na evropski ravni. 

IPCEI INT je zasnovan na podlagi naslednje utemeljitve:

Jedrske tehnologije lahko igrajo ključno vlogo pri reševanju današnjih industrijskih in družbenih izzivov. V energetskem sektorju jedrska energija zagotavlja stabilen nizkoogljični vir energije, ki je nujen za razogljičenje. To je še posebej pomembno za številne energetsko intenzivne industrije in sektorje, v katerih je zmanjšanje emisij zahtevno; ti namreč potrebujejo zanesljivo, stalno in cenovno dostopno osnovno oskrbo z električno energijo ter procesno toploto, da bi lahko prešli z fosilnih goriv na druge okolju prijaznejše vire energije.

Ob upoštevanju suverenosti držav članic pri določanju njihovih virov energije  lahko jedrske tehnologije znatno prispevajo k energetski varnosti ter zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in zunanjih dobav. Jedrska energija je in bo ostala ključni steber pri doseganju ambicioznih političnih ciljev Evropske unije. Kot taka naj bi imela v prihodnjih letih vse pomembnejšo vlogo pri vzpostavljanju raznolikega, odpornega in nizkoogljičnega evropskega energetskega sistema. Poleg tega jedrske tehnologije prinašajo znatne koristi na področjih, ki niso povezana s proizvodnjo energije – na primer pri izdelavi medicinskih izotopov – ter lahko prispevajo k reševanju nekaterih večjih zdravstvenih izzivov v EU, kot je boj proti raku.

V prihodnjih desetletjih naj bi jedrski sektor oblikovalo več pomembnih trendov. Mednje spadajo zlasti razvoj inovativnih jedrskih fisijskih reaktorjev, kot so majhni modularni reaktorji (ang.: small modular reactors - SMR). Ti so namenjeni zagotavljanju nizkoogljične proizvodnje električne energije, obetajo pa tudi alternativne aplikacije, vključno z daljinskim ogrevanjem, industrijskim ogrevanjem in proizvodnjo vodika. Zaradi svoje obetavnosti jih je mogoče enostavno povezati s priložnostmi v drugih panogah, kot so podatkovni centri, obramba, ladijski pogon, zmanjševanje visoko radioaktivnih odpadkov in raziskovanje vesolja.

Podobno se jedrska fuzija pojavlja kot strateška dolgoročna tehnologija, ki vse bolj premošča vrzel med naprednimi raziskavami in zgodnjimi industrijskimi aplikacijami. Ta razvoj podpirajo naložbe v obsežne raziskovalne objekte in vse večja vključenost industrije.

Hkrati postajata proizvodnja in uporaba medicinskih radioizotopov strateška prednostna naloga za Evropo glede na njihovo bistveno vlogo v sodobnem zdravstvu, na primer pri diagnosticiranju in zdravljenju raka, ter glede na hitro naraščajoče povpraševanje, ki ga povzroča napredek v jedrski medicini, potrebo po krepitvi evropskih proizvodnih zmogljivosti, zanesljivosti oskrbe in storitev vrednostne verige, da bi zagotovili boljši dostop pacientov.

Zasnova IPCEI INT temelji na področjih raziskav, razvoja in inovacij (RRI), prvega industrijskega uvajanja (ang.: first Industrial Deployment - FID), s poudarkom na raziskavah, razvoju in inovacijah, ki presegajo najsodobnejše dosežke v zadevnem sektorju (ang.:»Beyond-State-of-The-Art«). .  Projekti IPCEI INT morajo biti zelo inovativne narave ali predstavljati pomembno dodano vrednost na področju raziskav, razvoja in inovacij glede na stanje znanja v obravnavanem sektorju .

3. Cilji IPCEI INT

IPCEI je instrument za medsebojno sodelovanje, spodbujanje čezmejnih industrijskih partnerstev, ustvarjanje zaupanja vlagateljev z multiplikacijskim učinkom na privabljanje dodatnih zasebnih naložb, vse za pospešitev uvajanja visoko inovativnih jedrskih tehnologij po vsej EU, hkrati pa ohranjanje najvišjih standardov jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov v skladu z mednarodnimi najboljšimi praksami in obveznostmi.

IPCEI za inovativne jedrske tehnologije lahko zato prispeva k reševanju štirih ključnih industrijskih in družbenih izzivov za EU:

(i) podnebna nevtralnost s proizvodnjo energije z nizkimi emisijami ogljika

Ta cilj neposredno podpira cilj Evropske unije glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna zakonodaja). V skladu z zakonodajnim okvirom evropskega zelenega dogovora bi morala EU do leta 2050 doseči neto ničelne emisije. Države članice Evropske unije bodo zato morale zaključiti ambiciozen energetski prehod, pri čemer bodo morale fosilna goriva v elektroenergetskem sektorju, energetsko intenzivnih in panogah, kjer težko zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv, ter v sektorju daljinskega ogrevanja nadomestiti z nizkoogljično energijo, hkrati pa obravnavati tudi nove uporabnike z visoko porabo (npr. električna mobilnost, računalniška obremenitev za usposabljanje in uporabo umetne inteligence ali podatkovni centri). SMR-ji bi lahko zagotovili bolj prilagodljivo delovanje kot odziv na potrebe omrežja. Dolgoročno bi lahko jedrska fuzija dopolnila ta prispevek k podpori podnebne nevtralnosti, saj nenehni razvoj že ustvarja ustrezne tehnološke učinke.

(ii) spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest s krepitvijo industrijskih inovacij in vodilnega položaja Evropske unije na področju inovativnih jedrskih tehnologij.

IPCEI INT lahko dolgoročno igra ključno vlogo pri krepitvi industrijske konkurenčnosti, inovacij in odpornosti trga dela v Evropski uniji. Podpora razvoju in prvi industrijski uporabi inovativnih jedrskih tehnologij lahko spodbudi strateške verige vrednosti za visokotehnološko proizvodnjo, inženirske storitve in industrijo dobave jedrske energije – sektorje, ki so bistveni za prihodnje nizkoogljične energetske sisteme in inovacijske ekosisteme.

To je skladno s Kompasom konkurenčnosti Evropske komisije in širšim okvirom industrijske politike, ki poudarjata inovacije, strateške tehnologije ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in znanj ter spretnosti v državah članicah kot ključne gonilne sile blaginje in konkurenčnosti EU. Integrirane evropske verige vrednosti za inovativno jedrsko tehnologijo lahko privabijo tudi usposobljeno delovno silo in spodbudijo rast delovnih mest na področju raziskav in razvoja, zagonskih in razširitvenih dejavnosti, digitalnega inženiringa in napredne proizvodnje, s čimer se zmanjša zunanja odvisnost in okrepi strateška avtonomija Evropske unije.

(iii) strateška avtonomija in zanesljivost oskrbe, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in izpostavljenosti zunanjim vplivom

Ta cilj je usklajen s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da energetska politika Evropske unije zagotavlja zanesljivost oskrbe z energijo in spodbuja razvoj novih oblik energije. Nadalje podpira cilje evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU, katerih cilj je zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, povečati energetsko odpornost in okrepiti strateško avtonomijo Evropske unije v zahtevnem geopolitičnem kontekstu. V povezavi s tem okvirom lahko jedrske tehnologije prispevajo k zanesljivosti oskrbe z zagotavljanjem zanesljive nizkoogljične energije, podpirajo dolgoročno strateško avtonomijo, hkrati pa spoštujejo avtonomijo držav članic Evropske unije pri izbiri mešanice energetskih virov.

Poleg tega jedrska vrednostna veriga vključuje visokokakovostno znanje, kritične komponente in materiale, goriva in napredne proizvodne zmogljivosti ter visoko usposobljeno strokovno znanje. Večje evropsko sodelovanje bo pripomoglo k zmanjšanju odvisnosti od dobaviteljev komponent, storitev gorivnega cikla in tehnološkega znanja iz tretjih držav. IPCEI INT bo prispeval h krepitvi domače evropske jedrske industrije ter okrepil tržni in strokovni položaj Evrope na področju teh novo nastajajočih tehnologij.

(iv) inovativne zdravstvene rešitve, ki temeljijo na medicinski uporabi jedrskih tehnologij

Ta cilj je usklajen s programom EU4Health za obdobje 2021–2027, zlasti z Evropskim načrtom za boj proti raku, ter s programom Euratom za raziskave in usposabljanje za obdobje 2021–2027. Vloga nuklearne medicine pri zdravljenju raka z uporabo ionizirajočih radioizotopov je bila priznana z uvedbo akcijskega načrta „Strateška agenda za medicinsko uporabo ionizirajočega sevanja“ (SAMIRA) februarja 2021. Zagotavljanje oskrbe z medicinskimi radioizotopi ter spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v vrednostni verigi bosta prispevala k uresničitvi tega cilja in podprla razvoj pomembnih zdravstvenih rešitev. Pobuda „Evropska dolina radioizotopov“ (European Radioisotope Valley Initiative) in prihajajoče sporočilo bosta podprla cilje, povezane z razvojem in spremljanjem proizvodnje medicinskih radioizotopov v Evropski uniji, ter tako prispevala k odpornosti in strateški avtonomiji na tem pomembnem področju.

4. Struktura projekta IPCEI INT

IPCEI Nuclear zajema navedena delovna področja, zasnovana za reševanje izzivov inovativnih jedrskih tehnologij v vseh fazah vrednostne verige, ki hkrati zagotavljajo skladnost, maksimirajo čezmejno sodelovanje in ustvarjajo učinke prelivanja po vsej EU:

•       Prvo delovno področje (WS1: Jedrski reaktorji) se osredotoča na inovativne reaktorske tehnologije, vključno z reaktorji za proizvodnjo električne energije z nizkimi emisijami ogljika, soproizvodnjo ali proizvodnjo toplote, proizvodnjo radioizotopov, pogonsko uporabo in aplikacije zunaj omrežja ter radioizotopske energetske sisteme.

•       Drugo delovno področje (WS2: Gorivo in radioizotopi) se osredotoča na inovacije na začetku in na koncu življenjskega cikla jedrskih goriv, kot so inovacije v proizvodnji jedrskih goriv ali proizvodnji ciljnih materialov za medicinsko uporabo, ter inovacije pri ravnanju in/ali valorizaciji izrabljenega goriva.

•       Tretje delovno področje (WS3: Materiali, komponente in storitve) se osredotoča na inovacije na področju materialov, komponent in storitev, potrebnih za razvoj, gradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskih reaktorjev ali objektov, ali na storitve vrednostne verige za pravočasno dobavo radioizotopov.

Delovna področja (ang: Workstream - WS):

1) WS1: Jedrski reaktorji 

Prvo delovno področje, »Jedrski reaktorji«, se osredotoča na zasnovo, načrtovanje, razvoj in prvo industrijsko uporabo inovativnih reaktorskih konceptov. To vključuje reaktorje za proizvodnjo nizkoogljične električne energije, soproizvodnjo ali proizvodnjo toplote, proizvodnjo radioizotopov (z uporabo reaktorjev in tehnologij na osnovi pospeševalnikov) ter reaktorje za pogonske namene in uporabo v sistemih, ki niso povezani z omrežjem (t. i. »off-grid« aplikacije).

Delovno področje zajema tudi inovativne tehnološke nadgradnje obstoječih zasnov. Med upravičene fisijske tehnologije spadajo predvsem inovativne zasnove, kot so lahkovodni reaktorji (LWR), visokotemperaturni reaktorji (HTR), hitri reaktorji s tekočo kovino (LMFR) in reaktorji s staljeno soljo (MSR) – nekatere od teh so trenutno deležne podpore v okviru Evropskega industrijskega zavezništva za male modularne reaktorje (SMR) in mikroreaktorje.

Uvedba prvih tovrstnih reaktorjev bi omogočila njihovo zgodnjo demonstracijo. V ta delovni sklop sodi tudi razvoj integriranih zasnov za fuzijske reaktorje. Vključene so tudi inovativne rešitve za proizvodnjo medicinskih radioizotopov (z uporabo jedrskih reaktorjev in radioloških objektov, npr. pospeševalnikov), razvoj novih radioizotopov za medicinsko uporabo ter sistemi za pridobivanje energije iz radioizotopov. 

2) WS2: Gorivo in radioizotopi

Drugo delovno področje »Gorivo in radioizotopi« se osredotoča na inovacije v proizvodnji in upravljanju jedrskih goriv za proizvodnjo energije, napredne in inovativne rešitve gorivnega cikla ter ciljne materiale za medicinske aplikacije. Različne tehnologije zahtevajo razvoj in industrijsko kvalifikacijo različnih inovativnih goriv, kot so delci TRISO za HTR, gorivne soli za MSR, gorivo MOX za hitre reaktorje, HALEU za napredne reaktorje in proizvodnjo medicinskih izotopov ali devterij, tritij (vključno s proizvodnjo in   ravnanjem) in litij za fuzijo.

Poleg tega bo to delovno področje naslavljalo projekte, povezane z ravnanjem in/ali valorizacijo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, s poudarkom na celotnem življenjskem ciklu in pristopih krožnega gospodarstva, vključno z predelavo in ponovno uporabo dragocenih materialov tako za proizvodnjo novih jedrskih goriv kot tudi za ne-energetske aplikacije, kot je proizvodnja radioizotopov za medicinske ali vesoljske aplikacije. To delovno področje bo vključevalo tudi raziskovalno razvojne projekte, povezane s proizvodnjo ciljnih materialov, ki se uporabljajo za ustvarjanje obetavnih radioizotopov za medicinske aplikacije: to zajema obrate za predelavo in testiranje (v obsegu, ki se uporabljajo za raziskave in razvoj ter prvo industrijsko uvajanje), kot so na primer obrati za ločevanje, čiščenje, označevanje ali predelavo obogatenih materialov.

3) WS3: Materiali, komponente in storitve

Tretje delovno področje »Materiali, komponente in storitve« se osredotoča na več-področne industrijske zmogljivosti z zagotavljanjem inovacij na področju materialov, komponent in storitev, potrebnih za načrtovanje, razvoj, gradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskega objekta, bodisi za proizvodnjo energije (elektrika, toplota, pogon) bodisi za proizvodnjo radioizotopov. Naslavlja več-področne razvojne projekte, ki podpirajo celoten sektor (tako fisijo kot fuzijo), vključno z zasnovo in realizacijo materialov, odpornih proti sevanju, in visokozmogljivih materialov, izvajanjem inovativnih proizvodnih procesov (vključno z digitalizacijo in avtomatizacijo, orodji/objekti za kvalifikacijo in certificiranje novih komponent), pa tudi načrtovanjem in gradnjo pilotnih linij inovativnih objektov za izvajanje takšnih dejavnosti.

To delovno področje zajema razvoj komponent, ki so posebej primerne za vsako tehnologijo reaktorja, tako od fisijskih kot fuzijskih zasnov. Vključuje tudi specializirane inženirske storitve, potrebne za namestitev, vzdrževanje in razgradnjo inovativnih reaktorjev, ali inovativne storitve za podaljšanje, nadgradnjo in razgradnjo obstoječih jedrskih objektov. Poleg tega zajema inovacije v storitvah, povezanih z distribucijsko mrežo medicinskih radioizotopov in radiofarmacevtskih izdelkov, kar bo omogočilo pravočasno in stroškovno učinkovito izvajanje zdravljenja.

5. Vloga direktnih in pridruženih partnerjev

Podjetja lahko v IPCEI sodelujejo kot direktni ali pridruženi partnerji.

Podjetje v projektnem predlogu izkaže interes za sodelovanje kot direktni ali kot pridruženi partner. V kasnejših postopkih bo mogoče, da se status podjetja kot kandidata za direktnega ali za pridruženega partnerja še spremeni, na primer glede na vsebino projekta, vzpostavljene povezave z drugimi podjetji, ki se bodo vključevala v IPCEI INT, odločitev ministrstva glede možnosti podpore direktnim partnerjem. V primeru odločitve ministrstva za možnost podpore direktnim partnerjem bo ministrstvo kasneje v postopku vzpostavljanja IPCEI INT objavilo javno povabilo k podaji predlogov za vključitev v IPCEI INT kot direktni partner.

Direktni partnerji imajo v posameznem IPCEI osrednjo vlogo. Državna pomoč, ki se dodeli za projekte teh partnerjev, se presoja s strani Evropske komisije glede na Sporočilo o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom (UL C št. 528 z dne 30. 12. 2021, str. 10).

Za direktne partnerje v IPCEI med drugim veljajo naslednje zahteve:

• Izvajanje projekta raziskav, razvoja in inovacij ter prve industrijske uporabe, ki bo imel pomembno inovativno naravo ali pomembno dodano vrednost, ki presega najsodobnejše dosežke v zadevnem sektorju (globalno).
• Vključitev v IPCEI in prispevanje k integraciji IPCEI, vključno s konkretnim prispevkom prek svojega projekta k doseganju ciljev IPCEI in s pomembno inovativno naravo.
• Aktivno sodelovanje pri načrtovanju, upravljanju in skupnih dejavnostih IPCEI skozi celotno njegovo življenjsko dobo (od faze načrtovanja do zaključka IPCEI). To bo vključevalo najmanj: zagotavljanje smiselnih prispevkov svoji državi članici in posredovanje informacij, ki jih zahtevajo koordinator in organi upravljanja IPCEI, potrebnih za dejavnosti in dokumente IPCEI.
• Zagotavljanje učinkovitega čezmejnega sodelovanja z drugimi direktnimi partnerji, po možnosti tudi s pridruženimi partnerji, v skladu s pravili konkurence. Temelj tega učinkovitega čezmejnega sodelovanja se bo začel z njihovim aktivnim sodelovanjem v procesu povezovanja (ang. matchmaking) in se bo nadaljeval skozi celotno življenjsko dobo IPCEI.
• Zaveza k zagotavljanju in aktivnemu izvajanju dodatnih pozitivnih učinkov prelivanja (ang. spillover effects) zunaj svojih držav članic.
• Pojasnitev nujnosti in sorazmernosti zahtevane državne pomoči z navedbo finančne vrzeli projekta. V ta namen bodo morala podjetja predstaviti finančne parametre projekta z izpolnitvijo obrazca za finančno vrzel (velika podjetja morajo utemeljiti finančno vrzel s pomočjo hipotetičnega scenarija).
• Poročanje o letnem izvajanju projekta.

Več informacij glede vloge in zahtev do direktnih partnerjev IPCEI je objavljenih na spletni strani Evropske komisije: https://competition-policy.ec.europa.eu/state-aid/ipcei/background-information_en.

Pridruženi partnerji v IPCEI sodelujejo z direktnimi partnerji. Države jim dodelijo sredstva za sofinanciranje projektov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.

Za pridružene partnerje v IPCEI med drugim veljajo naslednje zahteve:

• Projekt mora pomembno prispevati k ciljem IPCEI.
• Pridruženi partner mora aktivno sodelovati v skupnih dejavnostih IPCEI in prek organov svojih držav članic v skladu z zahtevami predložiti informacije, potrebne za dejavnosti in dokumente IPCEI.
• Pridruženi partner mora vzpostaviti učinkovito čezmejno sodelovanje z direktnimi partnerji ali s pridruženimi partnerji v skladu s pravili konkurence. Temelj tega učinkovitega čezmejnega sodelovanja se bo začel z aktivnim sodelovanjem v procesu povezovanja (matchmaking).
• Pridruženi partner se mora zavezati k dodatnim pozitivnim učinkom prelivanja (spillover effect) zunaj svojih držav članic.
• Pridruženi partner mora po potrebi vsako leto pisno obveščati ustrezni organ IPCEI o napredku svojih projektov in prispevati k letnemu poročanju na ravni celotnega IPCEI.

6. Izkaz interesa in podaja projektnega predloga

IPCEI INT je v procesu vzpostavljanja. Pričetek postopka mednarodnega povezovanja (ang. matchmaking) je predviden v prvi četrtini leta 2027. Gre za postopek, ki na podlagi povezovanja in mreženja omogoča vzpostavitve partnerstev med sodelujočimi podjetji (direktnimi, indirektnimi in pridruženimi partnerji) za realizacijo IPCEI INT na posameznem delovnem področju. Postopek povezovanja je nujna faza pri vzpostavljanju in razvoju IPCEI INT, pri katerem se podjetja povezujejo v konzorcij partnerjev na evropski ravni, glede na projektne predloge in načrtovani razvoj na posameznih delovnih in tehnoloških področjih. Posamezen direktni partner izkaže namero za sodelovanje z indirektnim ali pridruženim partnerjem preko pisma o nameri.

Ministrstvo lahko na podlagi izkaza interesa in podaje osnovnih projektnih predlogov predlaga podjetja za sodelovanje v procesu povezovanja s potencialnimi evropskimi partnerji, ki na ta način vstopijo v proces usklajevanja projektnih predlogov, kar podjetjem omogoča, da se lahko umestijo v eno ali več delovnih področij oz. verigo vrednosti zadevnega delovnega področja.

Z izkazom interesa podjetje pridobi možnost sodelovanja v IPCEI INT in možnost umestitve v verigo vrednosti IPCEI INT, ne pa tudi pravice do sofinanciranja s strani ministrstva. Pred izkazom interesa mora podjetje samo presoditi, da ima ustrezne kadrovske in finančne sposobnosti ter strokovne kompetence za uspešno sodelovanje v IPCEI INT. 

Pogoji in ostale zahteve za pridobitev sofinanciranja, upoštevaje pravila o državnih pomočeh, se določajo kasneje v postopkih dodelitve sredstev sofinanciranja (npr. preko javnega razpisa ali neposredne potrditve operacije za sofinanciranje). Ravno tako se kasneje oblikujejo zahteve in postopki glede nacionalne presoje in vsebinske ocene podanih projektnih predlogov.

Ministrstvo bo o nadaljnjih korakih postopka in vsebinskega napredka pri snovanju IPCEI INT obveščalo podjetja, ki bodo izkazala interes skladno s tem povabilom.

Ministrstvo za namen seznanitve s projektnimi vsebinami zainteresiranim podjetjem omogoča dostop do dodatnih gradiv in informacij v zvezi z IPCEI INT. Poleg tega bo izvedeno tudi srečanje oziroma informativni dogodek z namenom predstavitve IPCEI INT. Datum izvedbe dogodka bo objavljen na spletni strani https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/javne-objave/.

Sodelovanje pri IPCEI projektu zahteva uporabo angleškega jezika.

Javno povabilo  za izkaz interesa in  oddajo projektnih predlogov je odprto do zaključenega povezovanja v IPCEI INT. Kljub temu podjetjem predlagamo, da izkažejo interes in oddajo projektni predlog do 15. 11. 2026, saj bodo tako lahko vključena v postopek povezovanja v IPCEI INT že takoj na začetku tega postopka. 

V primeru, da izkaz interesa in podaja projektnih predlogov ne bosta več mogoča, bomo to objavili na spletni strani https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-delo-in-sport/javne-objave/. 

Podjetje izkaže interes z elektronskim sporočilom, v katerem okvirno navede področje v IPCEI INT, kamor se vsebinsko umešča njegov projekt, in ga posreduje na naslova: gp.mgds@gov.si., s pripisom številke zadeve 302-31/2026-2190. Elektronskemu sporočilu mora biti nujno priložen tudi izpolnjen osnovni projektni predlog na objavljenem obrazcu, ki je priloga tega povabila (Priloga 1 in Priloga 2). V primeru konzorcija podjetij, ki želijo izvajati skupen projekt, lahko ta podjetja skupno izkažejo interes in podajo skupen osnovni projektni predlog. 

Obrazec za projektni predlog je v slovenskem in angleškem jeziku. Prosimo za izpolnitev v obeh jezikih. Oba obrazca morata biti vsebinsko enaka. Projektni predlog v angleškem jeziku bo v nadaljnjih korakih posredovan Evropski komisiji in koordinatorju IPCEI INT. 

V primeru vprašanj lahko pišete na ipcei.mgds@gov.si.