MKGP je po sprejetju Poročila o izvajanju nacionalnega gozdnega programa do 2014 (PNGP do 2014) pregledno, vsebinsko in konceptualno združil vse programe in dokumente na področju gozdov in gozdarstva v enem operativnem dokumentu in na podlagi Zakona o gozdovih (ZG) pripravil Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa 2017–2021(OP NGP 2017–2021). Podlago za izdelavo programa so predstavljali predvsem cilji in usmeritve nacionalnega gozdnega programa (NGP) ter ugotovitve PNGP do 2014. Kot še nalaga ZG, je MKGP pripravil Poročilo o izvajanju operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2017–2021 (POPNGP 2017–2021). Z POPNGP 2017–2021 je torej analizirano izvajanje OPNGP 2017–2021.

Priprava in izvedba OPNGP 2017–2021 sta nedvomno pripomogli k uspešnejšemu doseganju postavljenih ciljev in usmeritev v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP), ki podrobneje definira cilje za 12 različnih področij, pomembnih za področje gozdarstva in gospodarjenja z gozdovi. Gre za širok pregled, ki pa ga je OPNGP 2017–2021 ustrezno dopolnil in s tem zagotovil preglednost.

OPNGP je torej za obdobje 2017–2021 opredelil aktualne prednostne naloge na področju gozdov in gozdarstva, iz katerih izhajajo ukrepi in naloge gozdne politike. Predvidene naloge so bile v glavnem izvajane, kot začrtano, je pa bilo obdobje 2017–2021 v gozdarstvu izjemno zaradi po obsežnega žledoloma leta 2014, kateremu so sledile še druge večje ujme in posledično ogromna prenamnožitev podlubnikov. Panogi je ob usmerjanju javne gozdarske službe in sodelovanju vseh udeleženih deležnikov uspelo vse to zadovoljivo in v največji možni meri sanirati.
V obravnavanem obdobju so bile številne aktivnosti usmerjene k iskanju primernih objektov in površin za izvedbo in financiranje ukrepov za območja Natura 2000 v zasebnih gozdovih. Veliko pozornosti je bilo namenjenih tudi ukrepu ''ohranjanje biotopov – naravni razvoj (ekocelice brez ukrepanja)''.

V okviru lanskega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije so bili med drugim z vsemi državami članicami pripravljeni Sklepi Sveta o Strategiji EU za gozdove do leta 2030, v katerih je pri izvajanju strategije poudarjena nujnost uravnoteženega pristopa k varstvu gozdov, okoljskim ambicijam in socialno-ekonomski vlogi gozdarstva.

Področje divjadi in lovstva

ReNGP vsebuje tudi Program upravljanja z divjadjo, ki ga določa Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl.US, 17/08 in 46/14-ZON-C - ZDLov). Program vsebuje temeljna izhodišča za upravljanje z divjadjo, določa življenjska območja za posamezne vrste divjadi in usmeritve ter pogoje za ohranitev in varstvo divjadi ter njenega življenjskega okolja. Določila Programa upravljanja z divjadjo se izvajajo preko načrtov upravljanja z divjadjo, v katerih so določeni ukrepi za ohranitev populacij vseh vrst divjadi in ukrepi v življenjskem okolju divjadi.

V obdobju od 2017 do 2020 se je upravljanje z divjadjo relativno uspešno izvajalo s pomočjo letnih lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij (LUO). V tem času so se spremenili predpisi na področju načrtovanja upravljanja z divjadjo - v letu 2021 so prvič pričeli veljati dvoletni lovsko upravljavski načrti za LUO za leti 2021 in 2022, kar je omogočilo bolj prilagodljivo upravljanje z divjadjo. Določena območja v Sloveniji pa se kljub temu še vedno soočajo s preveliko številčnostjo jelenjadi in divjih prašičev.

Kontakt

Vse pripombe se lahko do navedenega roka posredujejo na:

- elektronski naslov: gp.mkgp@gov.si

- po pošti: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana