Skoči do osrednje vsebine

Tigrasti komar | Avtor: Paul Veenvliet

Je komar katerega odrasli osebki so črne barve z belimi progami. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev. Izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Pojavljajo se skozi vse leto, nekje od aprila pa do oktobra (v zmerno toplem podnebnem pasu prezimujejo na stopnji jajčeca in čez zimo niso aktivni). Se pa vrsta zelo hitro prilagaja tudi na naše razmere (v Rimu so že našli tudi osebke, ki so se razmnoževali pozimi). Njihova navzočnost je moteča predvsem v poletnih mesecih, ko je njihova populacija največja. Pikajo predvsem podnevi, in sicer v zjutraj in v poznopopoldanskem času. Zadržujejo in razmnožujejo se pri tleh. Ličinke so običajno v posodah in sodih z vodo in raznih zavrženih predmetih, ki so sposobni zadržati minimalno količino vode. Med manj pogostimi, a vseeno pomembnimi habitati so tudi kanalizacijski jaški, žlebovi, podstavki za rože in vodnjaki.
 
Najučinkovitejši način zatiranja tigrastega komarja je uničevanje habitatov, v katerih se lahko razvijejo ličinke. Paziti moramo torej, da v bližini stanovanj nimamo stoječe vode oziroma da voda ne stoji dlje kot en teden. Posode z vodo za zalivanje naj bodo pokrite. Ob menjavi vode je priporočljivo, da posodo tudi operemo, saj samice tigrastega komarja svoja jajčeca odlagajo na stene posod, ta pa ob izpraznitvi ostanejo pritrjena na posodo. Z vrtov in okolice hiš je dobro odstraniti odpadne posode, ki jih ne uporabljamo. Tigrasti komarji potrebujejo za razmnoževanje zelo malo vode, zato je potrebna previdnost tudi pri različnih ponjavah, kjer se po dežju naredijo luže. Priporočeno je tudi čiščenje žlebov, da v njih ne zastaja voda. Odsvetuje se uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke in jajčeca komarjev (na primer okrasne rastline, ki se transportirajo v vodi). V posodah, kjer so se že razvile ličinke, in vode iz njih ni mogoče sprazniti oziroma posod ne moremo pokriti, je ličinke komarjev mogoče zatreti tudi s plastjo jedilnega olja – na površino vode v posodah zlijemo toliko olja, da pokriva celo vodno površino. Plast olja namreč ličinkam onemogoča dihanje.

Ta vrsta komarja je prenašalec bolezni čikungunja v Indijskem oceanu, na območju otokov Mauricius in Reunion, na območju južne Indije in ob vzhodni obali Afrike. Bolezen se je pred leti lokalno pojavila tudi v sosednji Italiji.

Viri:

KALAN, Katja. Se moramo pojava tigrastega komarja bati?. Gea. [Tiskana izd.], avg. 2009, letn. 19, str. 10-13, ilustr. [COBISS.SI-ID 1778899]
KALAN, Katja. Tigrasti komar - prenašalec virusov. Primorske novice. [Tiskana izd.], 30. apr. 2009, letn. 63, št. 99, str. 17. [COBISS.SI-ID 1779155]
KALAN, Katja (2009) Razširjenost in sezonska aktivnost tigrastega komarja (Aedes albopictus) v priobalnem delu Slovenije. Diplomsko delo, univerzitetni študij.