Skoči do osrednje vsebine

Ključni izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in pilotni projekti

Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe. Leta 2017 smo na Ministrstvu za zdravje prevzeli nalogo priprave predloga sistemskega zakona, ki bo enotno uredil področje dolgotrajne oskrbe.

Razdrobljenost in nepreglednost pravic v različnih pravnih predpisih

V Sloveniji nimamo enotno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe, namenjenega osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Različne storitve in prejemki se zagotavljajo v okviru sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistemske skrbi za najtežje invalide, vojne invalide ter vojne veterane.

Osebe, ki potrebujejo tujo pomoč, lahko izbirajo med storitvami v domačem okolju ali v institucionalnih oblikah oziroma lahko iz tega naslova dobijo tudi denarne prejemke v obliki dodatka za pomoč in postrežbo ter dodatka za tujo nego in pomoč. Storitve in prejemki se delno financirajo iz prispevkov za socialno zavarovanje (zagotavljajo se v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), delno pa iz davkov (državni in občinski proračuni). Obseg in vsebina storitev s področja dolgotrajne oskrbe sta glede na posamezno obliko zelo različna. Podobno velja tudi za višino denarnih prejemkov povezanih z dolgotrajno oskrbo. Trenutno veljavna ureditev zagotavlja največji obseg pomoči osebam, ki so vključene v institucionalne oblike storitev. Osebe, ki ostanejo v domačem okolju, pa so v slabšem položaju, saj nimajo dostopa do integriranih storitev.

Različni viri financiranja

Trenutno so za zagotavljanje storitev na področju dolgotrajne oskrbe na voljo sredstva, ki so zagotovljena iz javnih virov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter proračuna Republike Slovenije in občin. Poleg tega se za (do)plačevanje socialnovarstvenih storitev zagotavljajo tudi zasebna sredstva uporabnikov in sredstva njihovih svojcev.

Tako javni kot zasebni izdatki za storitve na področju dolgotrajne oskrbe se povečujejo, kar lahko pomembno vpliva na dostopnost storitev v obdobjih, ko posameznik potrebuje pomoč pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe

Zaradi omenjenih ključnih izzivov si prizadevamo za vzpostavitev celovitega in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na primerljivi dostopnosti do storitev v domačem okolju in v institucijah. To vključuje tudi krepitev kakovostne in varne dolgotrajne oskrbe v vseh oblikah njenega izvajanja preko vzpostavitve timske obravnave, ustrezne kadrovske strukture, sistemov zunanjih in notranjih kontrol in podpore izvajalcem. S finančnimi viri, ki so že na voljo za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, ne bo mogoče ustrezno urediti in razvijati dostopne, usklajene in kakovostne dolgotrajne oskrbe, v kateri bodo upoštevane naraščajoče potrebe in sodobni pristopi ter oblike delovanja, ki so usmerjene na zagotavljanje oskrbe na domu.

Predlagane rešitve bi omogočile dolgoročno finančno vzdržnost novega sistema dolgotrajne oskrbe ter razvoj oblik integrirane, k uporabniku usmerjene oskrbe v vseh okoljih.

Predlagane rešitve

Načrtujemo vzpostavitev dolgotrajne oskrbe kot novega sistema socialne varnosti, ki ga sestavlja obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo z univerzalnimi pravicami in učinkovito mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Sistem naj bi v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) omogočal in zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev, ki ljudem čim dlje omogočajo samostojno in varno življenje. Načrtujemo ureditev, v kateri bo upravičenec aktiven partner v celotnem procesu in kateremu se bo glede na njegove potrebe prilagodil nabor storitev. Predlagane rešitve bodo sistemsko podpirale različne oblike dolgotrajne oskrbe in razvoj mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

Pilotni projekti na področju dolgotrajne oskrbe

Slovenija ima edinstveno priložnost, da pred uvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe testira predloge novih orodij, mehanizmov in storitev. Prek pilotnih projektov, ki so podprti z evropskimi kohezijskimi sredstvi, testiramo predvsem:

  • enotne ocenjevalne lestvice,
  • nove storitve,
  • mehanizme koordinacije med sistemi zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe,
  • vključevanje novih kadrov,
  • vzpostavitev enotne vstopne točke.

Iskalnik