Ključni izzivi dolgotrajne oskrbe in pilotni projekti
Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe. Leta 2017 smo na Ministrstvu za zdravje prevzeli nalogo priprave predloga sistemskega zakona, ki bo enotno uredil področje dolgotrajne oskrbe.
Razdrobljenost in nepreglednost pravic v različnih pravnih predpisih
V Sloveniji nimamo enotno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe, namenjenega osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Različne storitve in prejemki se zagotavljajo v okviru sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistemske skrbi za najtežje invalide, vojne invalide ter vojne veterane.
Osebe, ki potrebujejo tujo pomoč, lahko izbirajo med storitvami v domačem okolju ali v institucionalnih oblikah oziroma lahko iz tega naslova dobijo tudi denarne prejemke v obliki dodatka za pomoč in postrežbo ter dodatka za tujo nego in pomoč. Storitve in prejemki se delno financirajo iz prispevkov za socialno zavarovanje (zagotavljajo se v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), delno pa iz davkov (državni in občinski proračuni). Obseg in vsebina storitev s področja dolgotrajne oskrbe sta glede na posamezno obliko zelo različna. Podobno velja tudi za višino denarnih prejemkov povezanih z dolgotrajno oskrbo. Trenutno veljavna ureditev zagotavlja največji obseg pomoči osebam, ki so vključene v institucionalne oblike storitev. Osebe, ki ostanejo v domačem okolju, pa so v slabšem položaju, saj nimajo dostopa do integriranih storitev.
Različni viri financiranja
Trenutno so za zagotavljanje storitev na področju dolgotrajne oskrbe na voljo sredstva, ki so zagotovljena iz javnih virov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter proračuna Republike Slovenije in občin. Poleg tega se za (do)plačevanje socialnovarstvenih storitev zagotavljajo tudi zasebna sredstva uporabnikov in sredstva njihovih svojcev.
Tako javni kot zasebni izdatki za storitve na področju dolgotrajne oskrbe se povečujejo, kar lahko pomembno vpliva na dostopnost storitev v obdobjih, ko posameznik potrebuje pomoč pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe
Zaradi omenjenih ključnih izzivov si prizadevamo za vzpostavitev celovitega in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na primerljivi dostopnosti do storitev v domačem okolju in v institucijah. To vključuje tudi krepitev kakovostne in varne dolgotrajne oskrbe v vseh oblikah njenega izvajanja preko vzpostavitve timske obravnave, ustrezne kadrovske strukture, sistemov zunanjih in notranjih kontrol in podpore izvajalcem. S finančnimi viri, ki so že na voljo za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, ne bo mogoče ustrezno urediti in razvijati dostopne, usklajene in kakovostne dolgotrajne oskrbe, v kateri bodo upoštevane naraščajoče potrebe in sodobni pristopi ter oblike delovanja, ki so usmerjene na zagotavljanje oskrbe na domu.
Predlagane rešitve bi omogočile dolgoročno finančno vzdržnost novega sistema dolgotrajne oskrbe ter razvoj oblik integrirane, k uporabniku usmerjene oskrbe v vseh okoljih.
Predlagane rešitve
Načrtujemo vzpostavitev dolgotrajne oskrbe kot novega sistema socialne varnosti, ki ga sestavlja obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo z univerzalnimi pravicami in učinkovito mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Sistem naj bi v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) omogočal in zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev, ki ljudem čim dlje omogočajo samostojno in varno življenje. Načrtujemo ureditev, v kateri bo upravičenec aktiven partner v celotnem procesu in kateremu se bo glede na njegove potrebe prilagodil nabor storitev. Predlagane rešitve bodo sistemsko podpirale različne oblike dolgotrajne oskrbe in razvoj mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
Pilotni projekti, ki jih koordinira Sektor za dolgotrajno oskrbo
-
Cilj pilotnega projekta je testirati nove rešitve na področju dolgotrajne oskrbe za osebe starejše od 18. let, ki so trajno odvisne od tuje pomoči. Projekt poteka v treh pilotnih okoljih: Celju, Krškem in Dravogradu.
-
Glavni namen projekta je razvoj modela skupnostnih oblik storitev dolgotrajne oskrbe za vse starostne skupine.
-
Namen projekta je razvoj integriranih skupnostnih oblik socialnih in zdravstvenih storitev dolgotrajne oskrbe ter razvoj in uveljavitev učinkovitih modelov posodobitve socialnih in zdravstvenih storitev za starejše.
V okviru projekta »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše« se od decembra 2019 izvajajo projekti Skupaj za starejše v Mestni občini Koper, Usmerjena integrirana oskrba DOMA (UIOD) (Maribor) in Implementacija modela integrirane oskrbe starejših v skupnosti, razvoj novih storitev, krepitev preventive ter zagotavljanje kontinuitete obravnave v javni mreži občine Tržič.
V okviru projekta se izvajata tudi Projekt DOM – DOMA (Poljčane) in Sodobna oskrba starejši (SOS) (Ptuj).