Za njeno dostojanstvo – zaščita pred nasiljem, zdravje in hrana za ženske in dekleta v Libanonu
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Libanon se trenutno sooča s globoko večplastno humanitarno in gospodarsko krizo, ki močno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev in prebivalk ter na razmere v skupnostih, kjer poteka projekt. Po zadnjih ocenah skoraj ena tretjina prebivalstva doživlja akutno negotovost glede hrane, pri čemer je okoli 1,5 milijona ljudi prizadetih zaradi pomanjkanja osnovnih živil. Situacija je še poslabšana zaradi podaljšanega konflikta, zmanjšane kmetijske proizvodnje in visokih življenjskih stroškov. Hkrati je gospodarstvo močno prizadeto: realni BDP je ostal bistveno nižji kot pred krizo, podjetja so zaprla ali omejila delovanje, inflacija pa je izčrpala kupno moč številnih gospodinjstev. V takšnem okolju se povečujejo revščina, brezposelnost in potrebe po osnovnih storitvah, kar dodatno ogroža ranljive skupine, zlasti ženske, dekleta, begunke in družine z nizkimi dohodki, ki so izpostavljene tako ekonomskim kot varnostnim pritiskom.
Projekt je v treh libanonskih skupnostih (Sidon, Burj Hammoud in Ein El Helwe) pomembno prispeval k izboljšanju dostojanstva, varnosti in kakovosti življenja sirskih in palestinskih begunk ter revnih Libanonk. Več kot 1.700 žensk in deklet, žrtev nasilja na podlagi spola, je prejelo strokovno psihosocialno podporo, zdravstveno oskrbo in napotitve do pravne pomoči, pri čemer jih je več kot polovica poročala o boljšem duševnem počutju, večji samozavesti in občutku opolnomočenosti. Projekt je hkrati zagotovil dostop do ginekoloških storitev in izobraževanj o spolnem in reproduktivnem zdravju za več kot 800 deklet in žensk, kar jim je omogočilo bolj informirane odločitve o lastnem zdravju in zaščiti. V času zaostrenih varnostnih in socialnih razmer je projekt neposredno podprl tudi najbolj ranljive družine z zagotavljanjem prehranskih paketov in toplih obrokov ter tako vsaj začasno ublažil prehransko negotovost.
Pomemben učinek projekta se kaže tudi na ravni skupnosti. Z obsežnimi izobraževalnimi in ozaveščevalnimi aktivnostmi o enakosti spolov in preprečevanju nasilja je bilo doseženih več kot 2.400 žensk, deklet, moških in fantov, več kot tri četrtine vključenih voditeljev in nosilcev odgovornosti pa se je zavezalo k aktivnemu preprečevanju nasilja in zaščiti ranljivih. Posebna dodana vrednost projekta je bila vzpostavitev in krepitev ženskih odborov, ki so ženske postavili v vlogo aktivnih nosilk sprememb – kot zagovornice pravic, raziskovalke razmer v skupnosti in pobudnice zagovorniških akcij. S tem projekt ni le odgovarjal na nujne potrebe, temveč je prispeval k dolgoročnejši družbeni spremembi: krepitvi lokalnih zmogljivosti, večjemu zaupanju v podporne sisteme ter postopnemu uveljavljanju enakosti spolov kot skupne vrednote.
Kljub večplastni humanitarni in gospodarski krizi v Libanonu je projekt pokazal, da je mogoče ranljive ženske in dekleta ne le zaščititi, temveč tudi opolnomočiti. S podporo ženskam in dekletom, zagotavljanjem ginekoloških in izobraževalnih programov ter ozaveščanjem članov skupnosti o enakosti spolov in preprečevanju nasilja, je projekt dosegel izjemne rezultate pri izboljšanju varnosti, duševnega zdravja in dostopa do storitev. Ustanovitev ženskih odborov in vključenost skupnostnih voditeljev zagotavljata, da učinki projekta presegajo individualne koristi in prispevajo k trajnim spremembam v skupnostih; h krepitvi lokalnih zmogljivosti, večji socialni koheziji in postopni uveljavitvi enakosti spolov kot skupne vrednote. Projekt tako potrjuje, da celoviti in strateško usmerjeni programi v kriznih okoljih lahko ustvarijo trajne pozitivne spremembe, ki se širijo od posameznic do celotnih skupnosti.