Zaradi spopadov za vodo in zemljo ter naravnih katastrof, je v Darfurju več kot 2 mio ljudi zapustilo domove. Največ se jih zateče v Južni Darfur, kjer bo v štirih skupnostih potekal projekt. Tu po podatkih OCHA živi več kot 1.7 mio pomoči potrebnih ljudi, med katerimi je skoraj polovica notranje razseljenih, beguncev in begunk, povratnikov in povratnic ter revnih kmečkih in pašniških skupnosti, ki jih gostijo. Prebivalci se soočajo s pomanjkanjem pitne vode, ogrožena je tudi prehranska varnost zaradi netrajnostih kmetijskih praks in okoljskih sprememb. Ženske se soočajo z nasiljem, večina pa jih ne ve, kje lahko dobijo pravno, zdravstveno in psihosocialno podporo, in če take storitve sploh obstajajo.

Zaradi izbruha vojne v Sudanu je bil projekt v začetni fazi prilagojen spremenjeni situaciji in novim potrebam na terenu. Projekt se je začel vzporedno z začetkom vojne, ko so se predvsem v Niyali začeli spopadi in nasilje. Izvedba projektnih aktivnosti, kot so bile načrtovane, pa zaradi nevarnosti in nestabilne situacije ni bila možna, niti smiselna.

Izvajanje projekta se je zato preneslo v provinco Gadaref na vzhodu države, v katero so se zatekli številni prebivalci in prebivalke predvsem Khartuma, kjer potekajo spopadi. Zaradi novih, bolj nujnih potreb se je projekt zaenkrat osredotočil na razdeljevanje prehrambnih paketov družinam, ki so pribežale tja. S sudanskim ministrstvom za kmetijstvo, ministrstvom za socialne zadeve in ministrstvom za vodo so bili opravljeni sestanki in podpisani memorandumi o koordinaciji izvedbe projekta. Po obiskih na terenu je bilo zbranih 80 družin oz. 469 ljudi, in razdeljenih 80 prehrambnih paketov (vsak paket je vseboval 36 kilogramov sirkove moke, 5 kg leče in fižola, 2 l olja, sladkor in sol).

Trenutno se prenavlja osem vodnjakov na različnih lokacijah, kjer se zadržujejo ljudje, ki so bili zaradi spopadov prisiljeni zbežati iz Khartuma ali drugih provinc. Ob enem že prenovljenem vodnjaku se je vzpostavil tank za vodo, kjer se voda črpa s pomočjo električne energije. Vzpostavljene so bile tudi štiri skupnostne mreže, vsaka s 15 člani in članicami, od teh jih je v drugem obdobju poročanja polovica sodelovala na 3-dnevnem usposabljanju na področju preprečevanja vseh vrst nasilja zaradi spola in spolnega nasilja ter obravnavanja nasilja zaradi spola, vključno z obrezovanjem deklic.