Skoči do osrednje vsebine

Dolgotrajna oskrba

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Dolgotrajna oskrba je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in v naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. Naša prioriteta je zato priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Namen sistemske ureditve je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo v višjem deležu financirane iz javnih sredstev.

Kaj je dolgotrajna oskrba

Pri načrtovanju rešitev na področju dolgotrajne oskrbe sledimo mednarodni opredelitvi dolgotrajne oskrbe. Opredeljena je kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Ključni izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni enotno sistemsko urejena. Nimamo niti enotne opredelitve, kaj dolgotrajna oskrba je. Zato državljani pod pojmom razumemo različne vsebine in je že samo zaradi tega, kdaj pogovor otežen.

Trenutno so največji izzivi na področju dolgotrajne oskrbe zlasti razdrobljenost pravic med različnimi predpisi, odsotnost enotne ocenjevalne lestvice, zapleteni administrativni postopki, odsotnost centraliziranega dostopa do informacij, nezadostna razvitost in dostopnost do storitev v skupnosti. Vse to se lahko odraža tudi v dejstvu, da državljani s primerljivimi potrebami ne dostopajo nujno do primerljivih pravic.

Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe

Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. S staranjem se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Vzporedno se povečujejo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju.

Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Predlogi sistemskih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri:

  • vzpostavitve enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter postopki za upravičence naredijo čim preprostejši,
  • uvedbe enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic,
  • uvedbe novih storitev zato, da bi upravičenci v vseh okoljih – tako na domu kot v instituciji – lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe,
  • vzpostavitve učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev,
  • višjega deleža sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar bi pomenilo, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti.

Na Ministrstvu za zdravje smo leta 2017 prevzeli nalogo priprave predloga sistemskega zakona, ki bo enotno uredil področje dolgotrajne oskrbe.

Pilotni projekti na področju dolgotrajne oskrbe

Slovenija ima edinstveno priložnost, da pred uvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe testira predloge novih orodij, mehanizmov in storitev. Prek pilotnih projektov, ki so podprti z evropskimi kohezijskimi sredstvi, testiramo predvsem:

  • enotno ocenjevalno lestvico,
  • nove storitve,
  • mehanizme koordinacije med sistemi zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe,
  • vključevanje novih kadrov,
  • vzpostavitev enotne vstopne točke.
Iskalnik