Dolgotrajna oskrba in varstvo starejših
Sistem dolgotrajne oskrbe in sistem varstva starejših vzporedno urejata potrebe odraslih, ki potrebujejo podporo in pomoč pri osnovnih (zdravstvena nega, prehranjevanje in pitje, osebna higiena, preoblačenje, gibanje in podobno) in podpornih dnevnih opravilih (pomoč pri gospodinjskih opravilih, nakupih, prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov, spremstvu in podobno) ter drugih situacijah (na primer vključevanju v družbeno življenje).
Sistem dolgotrajne oskrbe ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, sistem varstva starejših pa Zakon o socialnem varstvu.
Pred odločitvijo, ali boste koristili pravice in storitve po enem ali drugem sistemu, preverite:
- katere storitve so na voljo in v kolikšnem obsegu jih potrebujete (ali gre za dolgotrajnejše potrebe ali na primer za potrebo po začasni namestitvi),
- kakšni so pogoji za koriščenje pravic,
- ali so pravice, ki jih morda že prejemate, združljive s pravicami, ki jih želite koristiti.
Sistema se razlikujeta glede na postopek uveljavljanja pravic in deloma glede plačila storitev. Za zdaj delujeta vzporedno: kdor še čaka na odločbo o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ali do nje ni upravičen, ali kdor ne želi uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe, lahko uveljavlja pravice po Zakonu o socialnem varstvu. Nekatere pravice se med seboj izključujejo, saj gre za primerljive pravice. Na primer osebe, ki koristijo pravice dolgotrajne oskrbe, ne morejo koristiti pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu in osebne asistence.
Dolgotrajna oskrba
Dolgotrajna oskrba krepi mrežo storitev, ki vsem, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč, omogoča čim dlje ostati v domačem okolju, če to želijo. Tistim, ki potrebujejo oskrbo v instituciji, je oskrba finančno dostopnejša. Dolgotrajna oskrba spodbuja ohranjanje samostojnosti posameznika in zagotavlja oskrbo po meri.
Pravice dolgotrajne oskrbe so oskrba na domu, oskrba v instituciji, oskrbovalec družinskega člana, dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek. Pomemben del sistema so tudi preventivne storitve e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki posameznikom omogočajo čim dlje ostati v domačem okolju.
Pravice se financirajo iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (kot petega stebra obveznih socialnih zavarovanj) in iz proračuna Republike Slovenije.
Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo so organizirane na območnih centrih za socialno delo, kjer posamezniki pridobijo vse informacije o pravicah in storitvah, podporo pri vključevanju v sistem ter oddajo vlogo za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Upravičenost do dolgotrajne oskrbe se ugotavlja z enotnim ocenjevalnim orodjem, ki na prvo mesto postavlja samostojnost posameznika in zagotavlja enake pravice oseb z enakimi potrebami.
Varstvo starejših
Storitve sistema varstva starejših so namenjene starejšim od 65 let, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase.
Storitve so:
- institucionalno varstvo v domovih za starejše (celodnevno ali dnevno),
- socialnovarstvena storitev pomoč na domu,
- storitev socialnega servisa.
Enotne ocene upravičenosti, kot je v sistemu dolgotrajne oskrbe, ni. Za storitev se dogovorite neposredno z izvajalcem, ki presodi, ali izpolnjujete pogoje.
Storitve sistema varstva starejših uporabnik plačuje sam, ima pa možnost delne ali celotne oprostitve plačila (pri institucionalnem varstvu in pomoči na domu). Stroške storitve pomoč na domu delno krije občina.
Prizadevamo si za modernizacijo socialnovarstvenih storitev, predvsem z izvajanjem storitev v manjših enotah po sodobnih konceptih (na primer obravnava v gospodinjskih skupinah, bivalne enote) in z razvojem oddelkov za posebne skupine starejših (osebe z demenco, osebe s poškodbo glave, osebe z različnimi vrstami invalidnosti).
Programi in projekti za starejše
Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, med drugim sofinancira socialnovarstvene programe, namenjene starejšim, ki potrebujejo podporo v vsakodnevnem življenju. Izvajalci socialnovarstvenih programov se lažje in hitreje odzivajo na potrebe, ki izhajajo iz lokalnih okolij, poleg tega prevzemajo tudi pobudo za zagotavljanje različnih socialnovarstvenih aktivnosti, ki jih ministrstvo sofinancira na podlagi ugotovljenega javnega interesa. Seznam izvajalcev programov za starejše najdete v spodaj objavljeni publikaciji Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini.
Ministrstvo je tudi nosilec projekta Večgeneracijski centri, s katerim prek izvajalcev, izbranih na javnem razpisu, po vsej Sloveniji zagotavlja prostore druženja, povezovanja in učenja različnih generacij.
-
Brošure, publikacije
-
Večgeneracijski centri
V tekuVečgeneracijski centri (VGC) so prostor druženja, povezovanja in učenja različnih generacij. V okviru svojih projektov ponujajo brezplačne aktivnosti za uporabnike vseh generacij. Uporabnikom nudijo prostore za druženje, izobraževanje, informiranje.
Obvladovanje demence
Posebej pereč problem starajoče se družbe je visok delež oseb z demenco. Najhitreje se povečuje starostna skupina nad 80 let, v kateri za demenco zboli kar od 30 do 45 odstotkov populacije. Med našimi prioritetami je zato tudi prilagajanje socialnovarstvenih storitev osebam z demenco in izobraževanje izvajalcev storitev. V skladu z Nacionalnim programom socialnega varstva se usmerjamo predvsem na hitrejšo širitev socialnovarstvenih storitev v domačem okolju in na razvoj novih storitev, ki bodo prilagojene osebam z demenco ter njihovim svojcem. Pomemben del ponudbe za starejše v domačem okolju so tudi svetovalne in informacijske pisarne, skupine za samopomoč in druge oblike pomoči.
Leta 2023 je bila sprejeta Strategija obvladovanja demence do leta 2030, ki predstavlja temelj za celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence ter podobnih stanj. Na podlagi strategije bo vzpostavljen sistem, v katerem bo vsaka oseba z demenco obdana z razumevanjem in bo imela dostop do kakovostne, dostopne in učinkovite obravnave. Načrtovani ukrepi bodo pomembno vplivali na izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco, njihovih svojcev in oskrbovalcev.
Strategije
-
- Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 (pdf, 712 KB)
- Strategija dolgožive družbe (pdf, 2.6 MB)
- Strategija varstva starejših do leta 2010 (pdf, 324 KB)
Nacionalni program socialnega varstva
Inšpekcijski nadzor
Naloge, ki jih izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti nalagajo veljavni predpisi, nadzoruje Inšpektorat za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo.