Slovenija nadgrajuje sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo, saj lahko veter povzroča škodo na infrastrukturi, ovira promet ter predstavlja resno nevarnost za ljudi, premoženje in živali. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe, povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo ter zaradi letečih predmetov močno otežijo in ponekod nevarno ogrozijo gibanje na prostem. Ob najvišjih opozorilih je gibanje na prostem nevarno oziroma smrtno tvegano, zato pozivamo k povečani previdnosti, spremljanju meteoroloških opozoril ter doslednemu upoštevanju navodil pristojnih služb. Priporočamo, da pravočasno poskrbite za zaščito sebe, svojcev, domačih živali ter zavarujete stanovanjske objekte in vozila.
Civilna zaščita je v stanju visoke pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
ESA je na današnjem dogodku prejela politično podporo za izvajanje skupnih ciljev na področju vesoljske tehnologije. Predstavniki so enotno potrdili pomen vesoljskih tehnologij pri soočanju z novimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj in migracije. Enoglasno so potrdili vlogo ESE pri oblikovanju vesoljskega programa Evrope, hkrati pa so opozorili na pomen sodelovanja na nivoju držav članic, ESE in Evropske unije pri oblikovanju prihodnjih aktivnosti za ohranjanje vodilne vloge Evrope na področju vesolja.
Državni sekretar Aleš Cantarutti je poudaril, da vesoljski sektor v Sloveniji beleži hitro rast. Ob tem je dodal: »Glede na kompetence in potenciale slovenskega gospodarstva in institucij bo Slovenija sodelovanje z ESO še nadgradila s sodelovanjem v dveh novih programih ESE«.
Slovenija bo odslej sodelovala v petih programih ESE. Poleg programa za razvoj splošnih tehnologij – GSTP, programa za opazovanje Zemlje – EO in znanstvenega programa Prodex bo slovenskemu gospodarstvu in institucijam omogočeno sodelovanje tudi v programu »Future EO«, kjer bo poudarek na podpori razvoja majhnih satelitov ter uporabi umetne inteligence, tehnologiji veriženja blokov in drugih prebojnih tehnologij ter v programu za človeške in robotske raziskave »E3P2«, ki poleg raziskav predstavlja tudi priložnost za industrije, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (npr. pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, recikliranje, robotika…).
Z vključitvijo v program za človeške in robotske raziskave E3P2 bo Slovenija omogočila izvajanje raziskav v Nordijskem centru Planica, ki bo po selitvi t.i. »človeške centrifuge« postal eden od raziskovalnih centrov ESE, ki izvajajo priprave na dolgoročne misije s posadkami v vesolje. S študijami »bed rest« bodo v Planici po vgraditvi centrifuge proučevali skupne učinke hipoksije in simulirane zmanjšane težnosti na srčno-žilni, mišično-skeletni in termo regulacijski sistem, pojav dekompresijske bolezni in vpliv na imunologijo ter motnje vida. Rezultati raziskav bodo pomembni tudi za obravnavo bolnikov, ki so hipoksični in neaktivni obenem (npr. starostniki, ki so nedejavni zaradi osteoporoze ali mišične atrofije, srčno-žilni bolniki, ljudje s prekomerno telesno težo). Interes za sodelovanje v programu so izrazila tudi druga podjetja in institucije, z ustreznimi kompetencami in potenciali.
V Sloveniji imamo že kar nekaj podjetij in institucij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo oz. vesoljskimi raziskavami, in so s svojimi izdelki oz. storitvami globalno konkurenčni (npr. Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici…). Kar nekaj jih je v zadnjih treh letih, odkar je Slovenija pridružena članica ESE izkoristilo priložnost in uspešno konkuriralo na razpisih ESE. Nekateri so uspešno sodelovanje z ESO nadgradili tudi v okviru EU instrumenta Obzorje 2020 oz. sklenili večje komercialne posle na mednarodnih trgih.
Odločitve sprejete na zasedanju Sveta ESA »Space 19+« bodo omogočile kontinuiteto sodelovanja podjetjem in institucijam, ki z ESO že sodelujejo, hkrati pa bodo omogočile tudi novim podjetjem in institucijam – predvsem s področja prebojnih tehnologij, kjer je Slovenija v samem vrhu razvoja, in tudi tistim, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem, a razvijajo inovativne tehnologije in produkte (npr. pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, robotika…).
