Razlika med etilometri in indikatorji na osnovi predpisov in mednarodnih standardov

Pri tem želimo poudariti, da se na Uradu zavedamo vpliva alkoholiziranosti udeležencev v prometu na prometno varnost in se pridružujemo pozivom s treznosti za volanom.

Razlika med etilometri in indikatorji na osnovi predpisov in mednarodnih standardov

V Republiki Sloveniji so na podlagi določb Zakona o meroslovju in Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre, t.i. zakonski merilni instrumenti na področju merjenja koncentracije alkohola v izdihanem zraku etilometri, ki izpolnjujejo zahteve Pravilnika in za katere je bila v ustreznem postopku ugotovljena skladnost s predpisi. Za indikatorje pa v Republiki Sloveniji ni predpisa, ki bi določal meroslovno tehnične zahteve zanje, kot to velja za etilometre.

Tehnične zahteve za etilmetre so na mednarodni ravni urejene v Mednarodnem priporočilu OIML R 126 Evidential breath analysers (etilometri), ki predstavlja tehnično osnovo za  Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre. Mednarodno priporočilo med drugim navaja, da se etilometri uporabljajo po vsem svetu v profesionalnih aplikacijah, kot so postopki pred upravnimi in pravosodnimi organi, prometna varnost in varnost pri delu. Priporočilo se nanaša na etilometre, ki dajejo merilni rezultat koncentracije alkohola v izdihanem človeškem zraku z namenom ugotavljanja skladnosti, na primer z nacionalno politiko boja proti zlorabi alkohola in/ali za izboljšanje javne varnosti. Takšne vrste instrumentov nekateri nacionalni organi imenujejo "dokazni" in služijo kot glavno sredstvo za pridobivanje dokončne meritve koncentracije alkohola v izdihanem zraku. Etilometra po navedenem priporočilu ne smemo zamenjevati z napravami, ki dajejo le predhodne rezultate, ki ne kažejo merilnega rezultata kvantitativno, ali tistimi, ki ne zagotavljajo dovolj natančnega rezultata za dokončno določitev koncentracije alkohola v izdihanem zraku (pogosto imenovane naprave za "presejalno preverjanje" koncentracije alkohola v izdihanem zraku (Op. urad: »indikatorji« oz. »alkotesti«)).

Za indikatorje se uporablja standard SIST EN 15964 Preskusne naprave za merjenje alkohola v sapi (Breath Alcohol Testing Equipment), ki med drugim navaja, da se standard uporablja za naprave za preverjanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku, ki merijo koncentracijo alkohola v vzorcu izdihanega zraka, namenjenem za presejalno ali predhodno preverjanje. Ta standard ni primeren za naprave, ki jih pokriva OIML R 126, t. j. za pridobivanje dokončne meritve koncentracije alkohola v izdihanem zraku.

Če povzamemo izhodišča navedenih mednarodnih dokumentov, so etilometri namenjeni merjenju koncentracije alkohola v izdihanem človeškem zraku za uporabo v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi, indikatorji pa so namenjeni presejalnemu preverjanju.

Razlika med etilometri in indikatorji v načinu izvedbe meritve

Etilometri:

Etilometri morajo imeti v skladu z zahtevami  Pravilnika več mehanizmov, ki zagotavljajo točnost meritve. Bistven mehanizem lahko primerjamo z načinom delovanja video kamere, kjer se v spomin etilometra izriše celotna krivulja izmerjene koncentracije alkohola v izdihanem zraku. Pri vsakem vzorcu se meri koncentracija alkohola skozi celotno meritev, zato je etilometer sposoben zaznati prisotnost t. i. 'ustnega alkohola'. Etilometer zahteva dva vpiha, ima dva neodvisna senzorja, končni rezultat je najnižji rezultat štirih meritev (dva senzorja, dva vpiha). Etilometri imajo bistveno funkcijo preverjanja delovanja z referenčno vrednostjo pred odvzemom vzorca ter po odvzemu drugega vzorca, zato smo lahko gotovi, da naprava deluje pravilno in so meritve točne.

Tipičen protokol izvedbe meritve pri etilometru v korakih:

1. ogrevanje merilne celice in vpihovalne cevi,
2. prva meritev prisotnosti alkohola v okolici,
3. samokontrola,
4. preverjanje  ničle,
5. preverjanje z referenco,
6. preverjanje ničle,
7. prvi vpih udeleženca,
8. čiščenje merilne celice,
9. 2 minuti čakanja,
10. drugi vpih voznika,
11. čiščenje merilne celice,
12. preverjanje ničle,
13. ponovno preverjanje z referenco,
14. končni rezultat.

Rezultati vseh meritev od referenčnih, rezultatov na senzorjih do končnega rezultata, ki je najmanjša izmerjena vrednost  meritve, se natisne na papir, ker je kot tak dokazna vrednost v postopku pred upravnimi in pravosodnimi organi.

Za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku je ključno, da se za meritev odvzame izdihan zrak iz spodnjega, ne zgornjega dela pljuč. Samo koncentracija alkohola iz spodnjega dela pljuč je enakovredna koncentraciji alkohola v krvi s primernim faktorjem pretvorbe. Koncentracija alkohola v izdihanem zraku se od začetka do konca vpiha spreminja po določeni krivulji. Povedano najlažje grafično ponazorimo s Sliko 1: Normalna krivulja v izdihanem vzorcu s prisotnostjo etanola.

Na podlagi celotne krivulje  etilometer ugotovi morebitno prisotnost ustnega alkohola v  vzorcu. V primeru, da krivulja znatno odstopa v svojem začetnem delu, se meritev zavrže in se ne izvede, etilometer pa javi napako – ustni alkohol (Slika 2).

Indikatorji oz. alkotesti:

Indikatorji nimajo možnosti preverjanja lastne tehnične brezhibnosti pred izvedbo testa (ali merilo pravilno deluje na osnovi znane reference), senzorja, ki meri koncentracijo skozi celoten izdih, zaznavanja ustnega alkohola, zaradi česar lahko pri meritvah prihaja do nenatančnih in pretirano visokih ali prenizkih vrednosti. Alkotesti imajo tipično en elektrokemični senzor, ki v nekem trenutku krivulje koncentracije izdihanega zraka odvzame vzorec.

Tipičen protokol izvedbe meritve pri etilometru v korakih:

1. Vklop alkotesta 
2. Znak da je pripravljen za odvzem vzorca
3. Pihanje oz. odvzem vzorca
4. Rezultat

Seveda tudi alkotest lahko da primerljiv rezultat z etilometri, vendar ne v vseh primerih. To najlažje ponazorimo s Sliko 3: Normalna krivulja v izdihanem vzorcu s prisotnostjo etanola.

Če je ta točka odvzema vzorca v prenihaju zaradi »ustnega alkohola« premaknjena bo indikator alkohola dal lažno pozitivno vrednost. Problem nastane, ker se točka meritve pri različnih osebah izvede v različnih delih krivulje – problem spola, starosti ali pljučne kapacitete. Večina t. i. »rekorderjev« je izmerjena z indikatorjem alkohola na vrhu krivulje (Slika 4). 

Povzetek razlik:  Bistveni varovalni mehanizmi, po katerih se etilometri razlikujejo od indikatorjev, so  vgrajena funkcija preverjanja pravilnosti delovanja naprave pred meritvijo in po njej z referenčno vrednostjo, dva neodvisna senzorja od katerih vsaj en meri koncentracijo od začetka do konca vpiha, dva odvzema vzorca v razmiku 2 minut, končni rezultat je najmanjša vrednost z obeh senzorjev. Vsi ti varnostni mehanizmi zagotavljajo točnost, zanesljivost in korektnost meritev, hkrati pa preprečujejo znane težave, povezane z indikatorji alkohola. Ti namreč nimajo možnosti preverjanja lastne tehnične brezhibnosti pred izvedbo testa (ali merilo pravilno deluje na osnovi znane reference), senzorja, ki meri koncentracijo skozi celoten izdih, zaznavanja ustnega alkohola, zaradi česar lahko pri meritvah prihaja do nenatančnih in pretiranih ali prenizkih vrednosti. Alkotesti imajo tipično en elektrokemični senzor, ki v nekem trenutku krivulje koncentracije izdihanega zraka odvzame vzorec.

Prednost etilometra v primerjavi z merjenjem koncentracije alkohola v vzorcu odvzete krvi je, da imajo uradne osebe rezultat na voljo takoj – tudi na terenu, kar omogoča takojšnje in zakonito ukrepanje proti udeležencu. Več o tehnično pravnih vidikih etilometrov in alkotestov je bilo povedanega in predstavljenega tudi na Dnevih prekrškovnega prava, leta 2024 v Portorožu.

Alkotesti so skladno z vsem navedenim primerni za uporabo izključno kot indikator oz. sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ne pa za ugotavljanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku.

Dodatna dejstva

V letošnjem letu je Urad overil 11 etilometrov, katerih imetnik je Policija, v prejšnjih letih pa,  kot izhaja iz spodnjega zapisa (vključene so redne in izredne overitve). Etilometre je potrebno overiti vsako leto.

Leto overitve/Število overjenih etilometrov:

2007/35, 2008/26, 2009/1, 2010/60, 2011/25, 2012/30, 2013/47, 2014/71, 2015/46, 2016/7, 2017/36, 2018/27, 2019/25, 2020/15, 2021/11, 2022/27, 2023/21 in 2024/21.

Etilometre z veljavno overitvijo se lahko uporabi takoj in tudi na terenu (npr. v policijskem vozilu). V skladu s Pravilnikom se lahko etilometri namreč ločijo tudi po lokaciji uporabe in sicer na:

• stacionarne etilometre, ki so namenjeni samo za uporabo na stalnih lokacijah znotraj zgradb ali na mestih s stabilnimi okoljskimi pogoji delovanja,
• prenosne etilometre, ki so namenjeni za uporabo znotraj ali zunaj zgradb in za mobilno uporabo z lastnim virom napajanja ter
• mobilne etilometre, ki so namenjen za mobilno uporabo z napajanjem iz akumulatorja vozila.

V Sloveniji sta trenutno odobrena dva tipa etilometrov. En se lahko uporablja kot prenosni etilometer, drug pa kot mobilni etilometer.

Postopek preverjanja koncentracije alkohola v izdihanem zraku lahko poteka na način, da se alkotesti uporabijo skladno z definicijo iz Zakona o cestnem prometu kot sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (na enak način kot je to v istem zakonu urejeno za področje prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi), z etilometrom, pa se na zakonit način izmeri koncentracija alkohola v izdihanem zraku tistih udeležencev, pri katerih alkotest pokaže prisotnost alkohola v izdihanem zraku.

Sam postopek meritve z etilometrom traja manj kot 10 minut (če je naprava ogreta), oziroma 25 minut (če naprava ni ogreta).

Sklep

Na Uradu, ki je pristojni organ v Republiki Sloveniji za vprašanja tehnične ustreznosti in skladnosti merilnih instrumentov s predpisi, smo že 15 let opozarjali, da so določbe Zakona o pravilih cestnega prometa, na podlagi katerih se indikatorji alkohola, t. i. alkotesti uporabljajo za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku in sankcioniranje udeležencev v cestnem prometu, v nasprotju z določbami Zakona o meroslovju, ki pravi, da se za merjenje v postopkih pred pravosodnimi in upravnimi organi v Republiki Sloveniji lahko uporabljajo le merilni instrumenti, ki so skladni s predpisanimi meroslovno tehničnimi zahtevami, t. i. zakonski merilni instrumenti. Le rezultati tovrstnih merilnih instrumentov (iz razlogov opisanih zgoraj), kot je ugotovilo tudi Ustavno sodišče, lahko predstavljajo verodostojen dokaz v postopku. Izjava udeleženca (naj bo neuk ali pa meroslovni strokovnjak) ne more nadomestiti točnega rezultata, saj ni mogoče, da bi udeleženec vedel kakšna je koncentracija alkohola v njegovem telesu. Na popolnoma enak način je urejeno sankcioniranje na drugih področjih, na primer merjenju hitrosti, kjer se uporabljajo ustrezni zakonski merilni instrumenti in so zato meritve skladne z zakonodajo in ugotovljene kršitve verodostojne.

Urad Republike Slovenije za meroslovje je ob medresorskih usklajevanjih predmetnega zakona preko resornega ministrstva opozarjal na problematiko in tudi pripravil predlog ustrezne, z meroslovnimi predpisi skladne, rešitve. Na tej osnovi bo Urad v čim krajšem času proaktivno pristopil k reševanju problematike s pristojnimi organi.