Predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«

Vlada RS je določila besedilo Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, ki je podlaga za nacionalne ukrepe in enovit strateški načrt za izpolnjevanje Skupne kmetijske politike.

Resolucija zasleduje naslednje cilje:

1. Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane
2. Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin
3. Dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju
4. Horizontalni cilj: krepitev oblikovanja in prenosa znanja

Za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP določilo naslednje cilje: zagotavljanje visokih standardov varne in kakovostne hrane; učinkovita raba in dostopnost virov; primerljiv dohodkovni položaj, stabilnost dohodka; krepitev agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta v verigi; spodbujanje pridelave in porabe hrane z višjo dodano vrednostjo; krepitev tržne naravnanosti in podjetništva; spodbujanje generacijske prenove; ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč. 

Za uresničitev cilja trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, se med drugim stremi k zmanjšanju negativnih vplivov na vodo, tla in zrak; blaženje podnebnih sprememb, varovanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju kmetijske kulturne krajine ter zagotavljanju dobrobiti živali.

Z vidika dviga kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju pa so cilji tudi spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, krepitev lokalnih pobud in medpanožnega sodelovanja ter krepitev navezave turizma na kakovostno hrano iz lokalnega okolja, ženske na podeželju in skrb za ranljive skupine.

Ne nazadnje pa horizontalni cilj zahteva krepitev raziskovalne podpore za razvoj kmetijstva in podeželja, učinkovit prenos znanja do končnih upravičencev, učinkovit sistem AKIS (Agricultural Knowledge and Innovation Systems) oziroma sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva.

Pri pripravi dokumenta so bili upoštevani cilji Skupne kmetijske politike po letu 2021, mednarodni dogovori in strateški razvojni okviri Slovenije.