Na zasedanju so evropski kmetijski ministri nadaljevali julijsko razpravo o okoljskih in podnebnih vidikih zakonodajnega svežnja skupine kmetijske politike (SKP) za obdobje 2021-2027. Slovenija podpira višje podnebne in okoljske ambicije SKP, a  poudarja, da mora biti nov sistem bolj prilagojen razmeram v državah članicah in upoštevati njihove specifične probleme, obenem pa biti enostaven v izvedbi. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je v razpravi pozdravil napredek pri zeleni arhitekturi reforme SKP, predvsem glede prožnosti pri dobrih kmetijskih okoljskih pogojih zemljišč. »Za Slovenijo je sprejemljiva tudi kompromisna rešitev glede poenostavljenega nadzora in sankcij malih kmetov, z vidika sledljivosti in zaupanja potrošnikov pa smo skeptični do črtanja predpisanih zahtev ravnanja glede identifikacije in registracije živali.«

Finsko predsedstvo je pripravilo predlog o uvedbi enotnega deleža sredstev iz strateškega načrta za okoljske in podnebne namene, ki bi ga Slovenija lahko podprla, saj državam članicam omogoča večjo prožnost pri naboru intervencij  iz prvega ali drugega ali obeh stebrov. »Za Slovenijo je ključno, da enotni delež za celoten strateški načrt ustreza ravni iz prvotnega predloga Komisije, ki izhaja iz 30 % sredstev razvoja podeželja. Nabor intervencij za doseganje skupnega deleža mora vsebovati plačila za območja z naravnimi omejitvami, prav tako pa bi bilo smiselno, da se upošteva določen delež osnovnega dohodkovnega plačila za trajnost, saj bo v prihodnje zahtevnost pogojenosti  bistvena višja,« je v razpravi izpostavil državni sekretar. Predsedstvu se je zahvalil, ker je upoštevalo željo Slovenije in vključilo prispevek ekoshem iz prvega stebra in sektorske intervencije.

Ministri so danes izmenjali tudi stališča o predlogu Komisije o prehodnih določbah za SKP, saj bo po vsej verjetnosti prišlo do zamika pri začetku veljavnosti novih pravil. »Nujno je pravočasno sprejetje prehodnih določb, da se zagotovi neprekinjeno nadaljevanje izvajanja politike do sprejetja strateških načrtov držav članic. Glede na potek obravnave svežnja SKP pa se postavlja vprašanje, ali bi moralo biti prehodno obdobje celo daljše od enega leta«, je med razpravo poudaril državni sekretar Podgoršek.

Na pobudo Madžarske so ministri razpravljali o naraščajočih težavah čebelarskega sektorja, povezanih z upadanjem čebeljih populacij. Slovenija se pridružuje pozivom za sprejetje ukrepov za ohranitev čebel, zlasti akcijskega načrta EU za boj proti izgubam čebel ter povečanja sredstev za razvoj inovativnih zdravil in postopkov za zdravljenje čebeljih družin. »Vzdrževanje čebeljih populacij pomembno prispeva k ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti, od opraševanja pa je odvisen tudi velik del kmetijske proizvodnje. Madžarsko podpiramo tudi glede problematike označevanja porekla medu, posebno glede mešanic medu iz več držav EU ali tretjih držav. Označevanje je ključno zaradi sledljivosti in zaupanja potrošnikov v varno hrano«, je poudaril državni sekretar.

Na koncu zasedanja je Komisija državam članicam poročala o zaključku pogajanj med EU in Kitajsko o sporazumu o zaščiti proizvodov z geografsko označbo. Po mnenju Slovenije bo ta sporazum okrepil ekonomsko sodelovanje med EU in Kitajsko in okrepil zaupanje potrošnikov na obeh straneh.