Skoči do osrednje vsebine

Evropski dan in svetovni teden o antibiotikih

Ena od prioritet Evropske komisije in Svetovne zdravstvene organizacije je naraščanje odpornosti mikrobov na antibiotike, saj le-to predstavlja veliko globalno grožnjo. Septembra letos je tako Vlada sprejela Državno strategijo "eno zdravje" za obvladovanje odpornosti mikrobov (2019–2024), s triletnim akcijskim načrtom. Ozaveščenost o tveganjih za zdravje, ki jih predstavlja odpornost bakterij proti antibiotikom, večamo tudi prek Evropskega dneva in Svetovnega tedna antibiotikov.

1 / 4
40-odsotkov vseh Evropejcev zmotno verjame, da so antibiotiki učinkoviti proti prehladu in gripi. Evropski dan antibiotikov.

Evropski teden antibiotikov letos obeležujemo 18. novembra. Na ta dan pa se je začel tudi Svetovni teden antibiotikov. Predsednik Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje, vsako leto ob Evropskem dnevu antibiotikov organizira strokovnih posvet. Na letošnjem je tekla beseda o obvladovanju mikrobne odpornosti v bolnišnicah.

Odkritje antibiotikov je pomenilo velik napredek za medicino, saj je omogočilo  zdravljenje smrtnih bolezni, izvedbo operacij, zdravljenje raka, večje preživetje novorojenčkov in presaditev organov. Vendar je zaradi pretirane in neprimerne uporabe antibiotikov, odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv. Podatki kažejo, da se število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami v evropskem prostoru povečuje, kar v praksi pomeni velike težave pri zdravljenju okužb.

Podatki tudi kažejo, da je v evropskih državah mikrobna odpornost neposredni vzrok za najmanj 33 000 smrtnih primerov letno in za 1,5 milijarde EUR dodatnih stroškov za zdravstveno varstvo. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050 število smrti lahko naraslo na 10 milijonov. Tako bo preseglo skupno letno število smrti zaradi raka in prometnih nesreč.

Če ne bomo pravočasno ukrepali, bi lahko večkratna odpornost bakterij na antibiotike do leta 2050 postala največji svetovni morilec.

Danes odpornost mikrobov proti antibiotikom predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, ki se jo  premalo zavedamo in predvsem premalo vlagamo v potrebne ukrepe na tem področju.

Vlada je v letošnjem letu sprejela celovito državno strategijo obvladovanja mikrobne odpornosti za obdobje 2019–2024, po načelu eno zdravje. Strategija za srednjeročno obdobje, ki jo spremlja akcijski načrt, je nastala v sodelovanju s strokovnjaki na področju humane medicine, veterine in okolja. Zavezuje k skupnemu in celovitemu delovanju sektorjev in inštitucij, saj bomo le s skupnimi ukrepi lahko  obdržali učinkovitost antibiotikov za naslednje generacije.

Ob evropskih dnevih in svetovnih tednih ozaveščenosti o antibiotikih se strokovnjaki že nekaj let trudijo povečati zavedanje o pomembnosti odpornosti bakterij proti antibiotikom med strokovno in splošno javnostjo. Zaradi njihovih naporov se Slovenija v mednarodnih primerjavah uvršča med uspešnejše države po porabi antibiotikov v medicini.

Kljub temu so pred nami številni izzivi, ki jih naslavlja strategija:

  • Pri porabi antibiotikov obstajajo velike razlike med regijami in bolnišnicami.
  • V Sloveniji še nimamo vzpostavljenega sistema za zgodnje zaznavanje in odzivanje v primeru, ko se odporni mikrobi pojavijo in kopičijo v bolnišnici. 
  • Za uspešno zmanjševanje bolnišničnih okužb je potrebno okrepiti programe preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v bolnišnicah ter zagotoviti pogoje za spremljanje njihove pojavnosti. Programe je potrebno razširiti tudi na domove za starejše in zdravilišča.
  • Prav tako potrebujemo stabilen sistem laboratorijskega spremljanja odpornosti mikrobov, ki bo zagotavljal pravočasne in primerljive podatke o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.
  • In nazadnje, potrebna bodo stalna prizadevanja za več znanja o odpornosti mikrobov in smotrni rabi antibiotikov, tako med zdravstvenimi delavci, kot v splošni javnosti.

Skrb za smotrno rabo protimikrobnih zdravil in zmanjšanje protimikrobne odpornosti v bolnišnicah je izziv, ki mora biti naslovljen tako na nacionalni ravni kot  na ravni posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, in nenazadnje, tudi na ravni posameznega zdravnika.

Udeležence posveta je nagovoril tudi državni sekretar dr. Tomaž Pliberšek. Ob tej priložnosti se je zahvalil tako Nacionalni komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb kot Nacionalni komisiji za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji za učinkovito in plodno delo.

Več o Evropskem dnevu antibiotikov, evropski pobudi na področju zdravja, lahko preberete na naslednji povezavi.

Odpornost mikrobov proti antibiotikom predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje

Iskalnik