Državna sekretarka Grašič na Gymnichu o primatu diplomacije pri reševanju aktualnih konfliktov
Gostitelja neformalnega srečanja, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas in ciprski minister za zunanje zadeve Constantinos Kombos, sta k prvi razpravi povabila ministra za zunanje zadeve Republike Indije dr. Subrahmanyama Jaishankarja in ministra za zunanje zadeve Kraljevine Savdske Arabije princa Faisala bin Farhana Al Sauda, kot pomembna partnerja EU pri naslavljanju globalnih geopolitičnih in geoekonomskih izzivov.
Razprava se je nanašala predvsem na aktualne razmere na širšem območju Bližnjega vzhoda, s poudarkom na stanju pogajanj med ZDA in Iranom, razmerah v Hormuški ožini in Zalivu ter geopolitičnih posledicah konflikta. "Pozdravljam reden dialog s partnerji iz Zaliva in Indo-pacifiške regije o vprašanjih skupnega interesa. Prizadevati si moramo za reševanje konfliktov po mirni, diplomatski poti, za spoštovanje mednarodnega prava in zagotovitev svobodne plovbe v Hormuški ožini ter preprečiti nadaljnje zaostrovanje v širši regiji Bližnjega vzhoda," je v poudarila državna sekretarka Grašič.
V razpravi so bile izpostavljene tudi kritične razmere v Libanonu ter Gazi in na Zahodnem bregu. Številne države so pozvale k odločnejšemu odzivu EU, vključujoč sankcije, vezane na trgovino z izdelki iz nezakonitih izraelskih naselbin, nekatere tudi k sankcioniranju izraelskih skrajnih ministrov. Udeleženci so se strinjali z nujnostjo napredka pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo skladno z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2803 ter s tem tudi ohranjanja perspektive rešitve dveh držav kot edine poti do trajnega miru in varnosti za Izrael in Palestino.
Sledila je poglobljena razprava o ruski agresiji na Ukrajino, predvsem o vlogi EU v mirovnem procesu, zaščiti interesov EU v odnosu do Rusije oziroma o pričakovanjih in zahtevah EU do Rusije. Slovenija je ponovno podprla večjo vlogo EU v mirovnem procesu za doseganje trajnega miru, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na močnih varnostnih zagotovilih. "Spoštovanje mednarodnega prava, vključno z načelom suverenosti in ozemeljske celovitosti, ter zagotavljanje odgovornosti za storjena hudodelstva in povzročeno škodo, sta ključni sporočili, ki bi jih morala EU zagovarjati v morebitnih stikih z Rusijo," je izpostavila državna sekretarka ter poudarila, da je naš ključni interes stabilna in varna Evropa.
Sogovorniki so se strinjali, da je potrebna nadaljnja, enotna podpora EU Ukrajini, hkrati pa tudi nadaljnji pritisk na Rusijo, saj slednja ne izkazuje pripravljenosti za prekinitev ognja in resna pogajanja. Podprli so čimprejšnjo pripravo 21. paketa sankcij. Slovenija je tudi v okviru srečanja Gymnich označila ruske grožnje z novimi napadi na Kijev in pozive, naj diplomati in tujci zapustijo Ukrajino, kot nesprejemljive.
Prvotno predvideno nadaljevanje ministrske razprave o elementih Evropske varnostne strategije bo opravljeno na prihodnjih zasedanjih.