Članki

Vsako leto 30. oktobra svet obeležuje dan spomina na žrtve politične represije. V Rusiji zapirajo ljudi na podlagi obtožb, ki jih organizacije za človekove pravice označujejo za neutemeljene, oblasti pa kljub temu vztrajajo, da političnih zapornikov v državi ni. Kremelj te ljudi označuje za kriminalce ali celo teroriste.

Prokremeljske dezinformacije zanikajo dokumentirane ruske napade na civiliste, omalovažujejo vojne zločine ter zlorabljajo izkrivljene pripovedi o drugi svetovni vojni za upravičevanje agresije proti Ukrajini. Hkrati Nato prikazujejo kot grožnjo Rusiji in širijo izmišljene trditve o neizbežnem napadu na Kaliningrad.

Rusija skuša ustvariti podobo Baltika kot regije, v kateri se Nato pripravlja na napad na Rusijo, baltske države pospešeno oborožujejo, rusko govoreče prebivalstvo pa naj bi bilo tik pred preganjanjem. Ti narativi skupaj ustvarjajo občutek trajne krize, v kateri se vojaško zaostrovanje zdi vse verjetnejše.

Kremeljski narativi tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) ponovno oživljajo zanikanje pokola v Buči, trditve o trgovini z otroki ter narative o nacizmu, da bi preusmerili krivdo in opravičili ruska dejanja v Ukrajini.

Moskva redno prikazuje volitve v demokratičnih državah kot goljufive in vodene iz tujine. Vendar ruske parlamentarne volitve ne ponujajo resnične politične izbire: Kremelj nadzoruje prizorišče in je odpravil celo možnost glasovanja proti vojni v Ukrajini. Medtem ko posledice vojne vse globlje posegajo v vsakdanje življenje, je vse večje nezadovoljstvo javnosti izrinjeno iz volilnega procesa.

V najnovejšem valu podnebnih narativov, ki jih širi Kremelj, podnebne spremembe služijo kot sredstvo za krepitev dobro znanih dezinformacijskih tez: domneven avtoritarizem in hinavščina EU, domnevno evropsko samouničenje zaradi sankcij proti Rusiji ter navsezadnje trditve, da Evropi ne preostane drugega, kot da obnovi odnose z Rusijo kot dobaviteljico cenovno dostopne nafte in plina.

Evropska službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) je razkrila usklajeno digitalno infrastrukturo v ozadju novačenja. Poročilo prikazuje, kako Rusija vzdržuje vojno v Ukrajini z novačenjem tujih državljanov, številni so zavedeni ali prisiljeni v sodelovanje, prek globalne mreže oglasov na družbenih omrežjih, posrednikov in začasnih spletnih strani.

Rusija krivi Nato za zaostrovanje razmer v baltski regiji. Ukrajina je lažno prikazana kot država, ki si prizadeva za vojno z Belorus. Proračunska pravila Evropske unije (EU) so predstavljena kot politično povračilo proti Bolgariji.

Rusija skuša preusmeriti krivdo za svoje smrtonosne napade na Kijev. Pridnestrje se uporablja kot orodje za destabilizacijo Moldavije. Ukrajino lažno obtožujejo, da želi v vojno z Rusijo potegniti baltske države.

Ukrajinski napadi na ruske cilje so lažno predstavljeni kot krinka za domače politične škandale. Evropa je znova prikazana kot ovira na poti do miru. Vračajo se stare teorije zarote o »ukrajinskih bioloških laboratorijih«.

Kremelj med praznovanji dneva zmage reciklira mite o »nacistični Ukrajini«.

Kot odziv na vztrajne operacije tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) je EU večkrat uvedla sankcije proti organizacijam in posameznikom, ki širijo dezinformacije o nezakoniti ruski vojni proti Ukrajini.

V zadnjem tednu so prokremeljski informacijski kanali nadaljevali večmesečno kampanjo, usmerjeno proti volitvam 12. aprila na Madžarskem. Osredotočili so se na diskreditacijo opozicijske stranke TISZA in njenega voditelja Pétra Magyarja ter obtoževali Ukrajino in EU politične destabilizacije in vmešavanja v volitve.

Prokremeljske dezinformacijske kampanje lažno prikazujejo Ukrajino kot jedrsko grožnjo, ciljajo na volitve v EU ter se zavzemajo za odpravo sankcij proti ruski energiji — s ciljem oslabiti enotnost Zahoda in izkriviti javno razpravo.

Po ukrajinskih napadih z droni na ruski baltski pristanišči Ust-Luga in Primorsk so prokremeljski informacijski kanali hitro preusmerili pozornost stran od povzročene škode. Obe pristanišči sta ključni izvozniški vozlišči za rusko nafto in naftne derivate, zato se napadi ujemajo s širšo ukrajinsko strategijo ciljanja infrastrukture, ki podpira rusko vojno gospodarstvo.

Preden se poglobimo v četrto poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), si najprej oglejmo prokremeljske narative, zaznane v preteklem tednu.

Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) se je razvilo v zgoščen in medsebojno povezan ekosistem akterjev, infrastruktur in narativov, ki delujejo na digitalnih platformah in v geopolitičnih kontekstih.

Sporočila Kremlja so se zelo hitro preusmerila na Bližnji vzhod in Iran. Ključni cilj je bil povezati Ukrajino s tem konfliktom. Dezinformacijske narative so med drugim vključevale poskuse povezovanja protestov na Majdanu leta 2014 s širšo regionalno nestabilnostjo ter trditve, da bi lahko Ukrajina uprizorila »provokacijo«, da bi ponovno pritegnila mednarodno pozornost.