8. Pogovori stroke: Kako načrtovati podnebno odporna naselja?
Razprava je pokazala, da je za urejanje in načrtovanje podnebno odpornih naselij ključnega pomena kontinuirano sodelovanje stroke, lokalnih skupnosti in politike. | Avtor: MNVP
Dogodek je bil namenjen predstavitvi osnutka prostorsko-načrtovalskih priporočilih za prilagajanje naselij na ključne podnebne vplive, kot so ekstremne padavine, padavinske poplave, dvig morske gladine, sprememba nivoja podtalnice, zemeljski plazovi, pregrevanje ozračja, suše, požari in močan veter, ki so jih pripravili izvajalci projektne naloge Prilagajanje naselij na podnebne spremembe.
Udeležence je uvodoma nagovorila dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, ki je poudarila pomen aktivne vloge ministrstva pri oblikovanju rešitev za urejanje in načrtovanje podnebno odpornih naselij ter ohranjanje kakovosti bivalnega okolja.
Podnebne spremembe v prostoru odražajo na številnih ravneh, zato je nujno, da se v prostorskem načrtovanju ustrezno odzovemo s prilagojenimi rešitvami in ukrepi. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zato naročilo nalogo Prilagajanje naselij na podnebne spremembe – priprava priporočil za prostorsko načrtovanje. Naloga je bila februarja letos zaupana konzorciju strokovne ekipe Urbanističnega inštituta Republike Slovenije (vodja projekta Barbara Mušič), s sodelavci Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Skupnostjo občin Slovenije (SOS) in zunanjih strokovnjakov s področij klimatologije (dr. Lučka Kajfež Bogataj), sociologije (dr. Marjan Hočevar, FDV) in hortikulture (Peter Ribič, Biotehniški center Naklo).
- GD Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina
Priporočila bodo v pomoč občinam in načrtovalcem pri pripravi trajnostnih in na podnebne vplive prilagojenih rešitev. Današnji pogovori stroke pa bodo pomembno prispevali k nadaljnji nadgradnji priporočil, ki morajo biti strateško utemeljena, izvedljiva in prilagojena različnim prostorskim kontekstom.
Osnutek priporočil in usmeritev za prostorsko in urbanistični načrtovanje je predstavila Barbara Mušič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije). Vseboval je 10 ključnih priporočil in usmeritev za strateško in izvedbeno raven prostorskega načrtovanja – od omejevanja gradnje na poplavnih in plazljivih območjih, spodbujanja notranjega razvoja naselij, do ohranjanja naravne in kulturne krajine ter uvajanja modro-zelene infrastrukture. Med predstavljenimi rešitvami so bile tudi celovita prenova odprtega javnega prostora, zgoščanje in mešanje dejavnosti za izboljšanje dostopnosti in zmanjšanje emisij, urejanje prometno umirjenih cone ter izboljšanje peš in kolesarskih povezav, ter trajnostno upravljanje z vodo z uporabo zbiralnikov in ponovne rabe padavinske vode.
Poudarila je, da so predstavljeni prostorski in urbanistični ukrepi so le eden izmed številnih ukrepov za zmanjšanje tveganja posledic podnebnih spremembe. Poleg načrtovalskih in urbanističnih ukrepov bo treba nasloviti tudi upravljavske, pravne, regulativne in finančne ukrepe ter promocijske in ozaveščevalne aktivnosti ter okrepiti sodelovanje med resorji in različnimi upravljavskimi ravnmi.
Strokovnjaki z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Fakultete za arhitekturo in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, so v nadaljevanju predstavili rezultate preveritev simulacije priporočil in usmeritev na izbranih naseljih Izola, Logatec, Gornja Radgona. S pomočjo simulacije različnih stopenj ozelenitve in neprepustnih površin z digitalnim orodjem ENVI-MET so prikazali vidne učinke predlaganih rešitev na izboljšanje mikroklimatskih razmer in manjšo poplavno ogroženost testnih območij.
Dr. Matej Nikšič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije) je na izbranem naselju Izola predstavil primer uporabe priporočil za krepitev notranjega razvoja naselij, dr. Janez Grom (Fakulteta za arhitekturo) pa je na primeru izbranega parkirišča in soseske v Izoli prikazal pozitivne učinke scenarijskih rešitev (simulacije) večanja deleža prepustnih površin, deleža zelenih streh, raščenega terena in deleža prekritosti z drevesnim krošnjami na nižanje temperature zraka na višini peša.
Dr. Barbara Goličnik Marušič, UIRS je predstavila primer zasnove zelenega sistema naselja z elementi modro zelene infrastrukture na izbranem naselju Logatec, dr. Špela Verovšek, FA pa primer preureditve območja centralnih dejavnosti Logatca v cono umirjenega prometa za boljšo dostopnosti za pešce in kolesarje.
Dr. Nataša Atanasova in dr. Matej Radinja, FGG sta predstavila rešitve za trajnostno upravljaje z vodami v naselju kot sta zadrževanje padavinske vode in ponovna raba vode. Na primeru simulacije ozelenitve industrijske cone Mele v Gornji Radgoni in umestitve zbiralnika padavinske vode je bil prikazan učinek zmanjšanja poplavnega potenciala padavinskih voda na obravnavanem območju in potencial za zalivanje zelenih površin v sušnem obdobju.
Barbara Mušič, UIRS je izpostavila odlično sodelovanje z župani in sodelavci vseh 11 občin, ki so se vključile v delavnice ob preveritvi predlaganih rešitev na lokacijah izbranih testnih naselij Izola, Logatec in Gornja Radgona. Predstavniki sodelujočih občin so izpostavili širok nabor izzivov pri prilagajanju na podnebne spremembe, ki bodo obravnavani v naslednji fazi naloge. Kot največji izziv so navedli odsotnost poplavnih študij, ki jih mora zagotoviti država in izzive pri zagotavljanju poplavne varnosti ob hkratnem zagotavljanju cilja prehranske varnostni resornega ministrstva.
O družbenem vidiku prilagajanja je spregovoril dr. Marjan Hočevar (Fakulteta za družbene vede), o izboru rastlin, odpornih na podnebne spremembe, pa Peter Ribič (Biotehniški center Naklo).
V razpravi so bili izpostavljeni odsotnost strateškega pristopa pri načrtovanju prilagajanja naselij na podnebne spremembe; vloga strateškega pristopa pri oblikovanju rešitev prilagajanja kot so občinski strateški načrti za prilagajanje na podnebne spremembe; vloga medsektorskega sodelovanja in povezovanja za pripravo usklajenih predlogov rešitev na strateški ravni; vloga občin pri usmerjanju razmeščanja dejavnosti (kot so vrtci); pomen zagotavljanja relevantnih podatkov občinam in prostorskim načrtovalcem (kot so podatki o drevnini ali zelenemu sistemu mesta) za pripravo celovitih rešitev; odsotnost poplavnih študij za urbana naselja; upoštevanje napovedi pričakovanih podnebnih trendov pri oblikovanju predloga rešitev prilagajanja; potreba po dodatnem usposabljanju vseh deležnikov o novih prostorsko-načrtovalskih pristopih za prilagajanje naselij na podnebne spremembe in pomen stalne komunikacije med občinami, prostorskimi načrtovalci in prebivalci za krepitev skupnega razumevanja prilagoditvenih potreb skupnosti na podnebne spremembe.
Razprava je pokazala, da je za urejanje in načrtovanje podnebno odpornih naselij ključnega pomena kontinuirano sodelovanje stroke, lokalnih skupnosti in politike.
Posvet Pogovori stroke se je zaključil s pozivom za udeležbo na zaključnem dogodku projekta Prilagajanje naselij na podnebne sprememb v marcu 2026, na katerem bodo občinam in strokovnih in drugi zainteresirani javnosti predstavljena končna, dopolnjena priporočila in usmeritve.