Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Državna sekretarka Weingerl Požar na Svetu za splošne zadeve o programu Komisije za leto 2027

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve razpravljali o prioritetah Evropske unije v letu 2027, krepitvi njene odpornosti ter stanju pravne države v državah članicah. Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar je poudarila pomen konkurenčne, varne in odporne EU, pripravljene na geopolitične, migracijske in podnebne izzive.

V razpravi o delovnem programu Komisije za leto 2027 je državna sekretarka Tamara Weingerl Požar pozdravila osredotočenost na ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija na področjih konkurenčnosti, odpornosti in varnosti. Pozitivno je ocenila zlasti poudarek na poenostavitvi zakonodaje, posebej za majhna podjetja in administracije.

»V luči prizadevanj za krepitev konkurenčnosti so ključnega pomena nadaljnji koraki pri izvajanju načrta 'Ena Evropa, en trg'. Slovenija bo tudi v prihodnje zagovarjala  ambiciozen in pospešen pristop k odpravljanju ovir na enotnem trgu,« je poudarila državna sekretarka.

Pozdravila je tudi namero Komisije, da bo v prihodnjem letu posebno pozornost namenila prehranski varnosti in razvoja podeželja, upravljanju voda in demografiji. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih je izpostavila pomen ukrepov, ki bodo prispevali k večji odpornosti evropskih družb, gospodarstva in kmetijstva. Ob tem je pozvala k sprejetju usklajenih ukrepov za zagotavljanje zanesljive in cenovno dostopne energije ter izpostavila pomen dolgoročne strateške avtonomije Evropske unije na področju energetike.

V tej luči se je Slovenija tudi pridružila francosko-češki pobudi, ki poudarja pomen podpore jedrski energiji v naslednjem večletnem finančnem okviru 2028-2034. Jedrskim projektom naj bo omogočen dostop do finančnih instrumentov naslednjega proračuna EU, na enakopravni podlagi z obnovljivimi viri energije, v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti.

Državna sekretarka je kot eno ključnih prednostnih nalog navedla tudi izvajanje načrta za obrambno pripravljenost do leta 2030 in njegovo usklajenost z Natovimi cilji zmogljivosti.

»Na področju migracij ostajata za Slovenijo prednostni nalogi učinkovito varovanje zunanjih meja Evropske unije in skupen evropski pristop k upravljanju migracijskih tokov. Le tako se lahko zagotovita varnost državljanov in dolgoročna vzdržnost schengenskega območja, ki predstavlja enega največjih dosežkov
evropskega povezovanja,« je poudarila.

V nadaljevanju je izpostavila tudi pomen krepitve globalne vloge Evropske unije, pri čemer je poudarila nadaljnjo enotno in celovito podporo Ukrajini, pomen širitve EU kot geostrateške naložbe v mir, stabilnost in blaginjo Evrope ter nujnost tesnega sodelovanja z globalnimi partnerji.

V okviru letnega dialoga o pravni državi je Svet za splošne zadeve obravnaval razmere na Cipru, v Litvi, na Madžarskem in v Luksemburgu. Razprava je temeljila na ključnih ugotovitvah in priporočilih iz nacionalnih poglavij poročila Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2026.

Ministri in državni sekretarji so se seznanili tudi z aktualnim stanjem na področju sprejemanja zakonodajnih svežnjev za poenostavitev (t. i. omnibus svežnjev).

Na delovnem kosilu so ministri in državni sekretarji izmenjali mnenja o izvajanju Strategije za Unijo pripravljenosti. Državna sekretarka Weingerl Požar je poudarila pomen nadaljnje krepitve zmogljivosti držav članic na področju pripravljenosti, preprečevanja in odzivanja na krize ter naravne in druge nesreče.

Ob robu zasedanja se je državna sekretarka udeležila tudi neformalnega srečanja držav prijateljic kohezije ter neformalnega zajtrka o širitvi Evropske unije, ki ga je organiziralo irsko predsedstvo.

Državna sekretarka se je udeležila tudi Medvladne konference s Črno goro glede zaprtja poglavja 16 – obdavčitev in poglavja 22 - regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov, kjer je tudi v imenu Avstrije, Češke, Madžarske in Slovaške pozdravila napredek Črne gore kot vodilne kandidatke za članstvo in jo spodbudila k nadaljevanju reformnega procesa. Slovenija v tem oziru podpira ambicije države za začasno zaprtje preostalih pogajalskih poglavij do konca leta.