Proračuna za leti 2027 in 2028: Stabilne javne finance brez krčenja pravic
V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa ministra, ki ni avtoriziran.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci.
Pred vami je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 ter dopolnjen Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 skupaj s spremljajočimi dokumenti. Proračunski dokumenti odražajo zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Bistvo teh zavez je usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil, postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevala tudi jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v dobrem položaju. Gospodarska rast v letu 2027 je načrtovana v višini 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2028 pa 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjem obdobju se napoveduje nadaljnja rast investicij. Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji za obrambo in zaščito. Z drugimi besedami, v varnost.
Preden preidem na konkretne številke, ki izhajajo iz predloženih dokumentov, pa mi dovolite, da ob predstavitvi proračuna, proračunov, naslovim tudi nekatere trditve in insinuacije, ki jih v zadnjem času pogosto slišimo v javnosti.
Govori se, da zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev na nekaterih področjih ljudje ne bodo dobili tistega, kar jim pripada. Da ne bo denarja za pokojnine, socialne transferje, štipendije in porodniška nadomestila. Želim biti povsem jasen. To niso resnične trditve, gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi. Takšno politiko odločno zavračam. Nedopustno je strašiti upokojence z izgubo pokojnin, mlade z izgubo štipendij, starše z izgubo nadomestil in ljudi v socialni stiski z izgubo pomoči. Ne gre za krčenje pravic, ampak za urejanje sistema. Vsakdo, ki izpolnjuje zakonske pogoje za pokojnino, socialno pomoč, štipendijo, porodniško nadomestilo ali drugo pravico, jo bo tudi prejel. Hkrati pa moramo biti odgovorni pri upravljanju javnega denarja. Javna sredstva so sredstva davkoplačevalcev in naša dolžnost je, da z njimi ravnamo gospodarno, učinkovito in pregledno, zato smo pri pripravi proračuna upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, večina ukrepov pa pomeni predvsem optimizacijo poslovanja javnega sektorja, urejanje evidenc, poenostavitev postopkov in časovno prilagajanje nekaterih investicij. Posebno pozornost namenjamo socialnim transferjem. Izboljšali bomo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi ter elektronsko zaznavanje neskladij, da bomo pravočasno preverjali upravičenost do pomoči, preprečevali zlorabe, prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališč ter učinkoviteje izterjevali neupravičena izplačila. Zato bomo izboljšali ugotavljanje dohodkov in premoženja, spodbujali vključevanje delovno sposobnih prejemnikov na trg dela ter okrepili sodelovanje pristojnih inštitucij. Uskladili bomo tudi področje osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, da preprečimo prikrivanje storitev in zagotovimo neprekinjeno pomoč uporabnikom. Ob tem poudarjam, da bomo izpolnili vse zakonske obveznosti, vsi upravičenci bodo prejeli pripadajoče prejemke v zakonsko določeni višini in rokih, vključno z vsemi predpisanimi uskladitvami. Naš cilj ni zmanjševanje socialnih pravic, temveč zagotoviti, da pomoč pride do tistih, ki jo resnično potrebujejo.
Zlorab sistema pa ne moremo in ne smemo dopuščati. Rast stroškov dela bomo obvladovali premišljeno, ne načrtujemo linearnega zmanjševanja števila zaposlenih niti poseganja v pravice zaposlenih ali plačno reformo, ki se izvaja in ostaja v veljavi. Rast mase plač bomo obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo. V letu 2025 se je masa plač povečala za približno 12,1 odstotka oziroma 735 milijonov evrov. Od tega približno polovico, zaradi nove plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij, preostalo pa zaradi dodatnih zaposlitev, napredovanj, premestitev, izplačil delovne uspešnosti in drugih dejavnikov.
Pri nadaljnjem zaposlovanju bomo zato ravnali bolj premišljeno in izhajali iz dejanskih potreb. To ne pomeni, da bomo zmanjševali kadrovske zmogljivosti tam, kjer jih država nujno potrebuje. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in varnost morajo imeti ustrezno število zaposlenih. Ob tem bomo z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in uvajanjem umetne inteligence iskali možnosti za učinkovitejše delo javnega sektorja.
Na področju zdravstvenega zavarovanja se usklajujejo ukrepi, povezani z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja in doseganjem ugodnejših cen zdravil ter medicinske opreme. Pomemben del pristopa predstavlja tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja. Vse to so ukrepi za učinkovitejše delovanje države, ne za zmanjševanje pravic ljudi. Kaj to pomeni za državljane? Pomeni, da bo upokojenec prejemal pokojnino, mlada družina vse, kar jim pripada po zakonu, mati porodniško nadomestilo, dijak in študent štipendijo, človek v socialni stiski pa pomoč, če izpolnjuje zakonske pogoje.
Pomeni tudi, da bodo davkoplačevalci vedeli, da država z njihovim denarjem ravna odgovorno. Podjetniki pa bodo imeli predvidljivejše okolje za svoje poslovanje.
Občine bodo lahko z večjo gotovostjo načrtovale svoje obveznosti in razvojne projekte. Naša odgovornost je, da zagotovimo stabilne javne finance, saj moramo svoje obveznosti izpolnjevati ne samo danes, ampak tudi v prihodnje. Vsak evro javnega denarja moramo pretehtati in ga nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist. Naša ambicija je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, državo, ki zagotavlja socialno varnost, spoštuje pravice ljudi, vendar ne dopušča zlorab. S predlaganim proračunom ne krčimo pravic, urejamo sistem, ne jemljemo tistim, ki pomoč potrebujejo, ampak preprečujemo, da bi javni denar odtekal tja, kamor ne sodi.
V predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije se za leto 2027 prihodki načrtujejo v višini 17 milijard evrov, kar je od ocenjenih prihodkov v letu 2026 več za 494 milijonov evrov oziroma za 3 odstotke, in sicer se zvišanja pričakujejo predvsem iz naslova davčnih prihodkov, ki naj bi bili višji za 678,6 milijona evrov ali za 5 odstotkov. Tukaj predvsem načrtujemo zvišanje prihodkov iz naslova dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in kapitalskih prihodkov, ki bodo višji za 257,3 milijona evrov.
Nižje prihodke v letu 2027 pa se načrtuje predvsem iz naslova prejetih sredstev iz Evropske unije, ki bodo nižji za 200, skoraj za 286 milijonov evrov ali za 17,4 odstotka, predvsem zaradi zaključevanja prilivov iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2026. Nedavčni prihodki bodo nižji za 179 milijonov oziroma za skoraj 16 odstotkov. V predlogu proračuna za leto 2028 se predvideva prihodke v višini 17,7 milijarde evrov, kar je za 644 milijonov evrov več od ocenjenih prihodkov v letu 2027 oziroma za 3,8 odstotka, in sicer se spremembe prihodkov glede na leto 2027 pričakujejo iz naslova davčnih prihodkov, ki bodo višji za približno milijardo ali za 7,1 odstotka.
Tukaj se ravno tako pričakuje, da se bodo zvišali prihodki iz naslova dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Nedavčni prihodki bodo višji za 16 milijonov ali za 1,7 odstotka, nižji pa bodo predvsem prihodki iz naslova prejetih sredstev iz Evropske unije za ocenjenih 160 milijonov evrov ali za 11,8 odstotkov ter kapitalski prihodki za skoraj 200 milijonov evrov. V obeh teh letih se predvidevajo odhodki v višini 19,4 milijarde evrov. Sredstva se bodo zagotavljala za zakonske obveznosti, za financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenije, zlasti na področju vlaganj v obrambo in zaščito, vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo.
Zlasti pomembna pa je krepitev vlaganj v znanstveno raziskovalno dejavnost in spodbujanje investicij. Proračunski primanjkljaj se ocenjuje v letu 2027 v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2028 pa v višini 2 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2027 se načrtuje zadolževanje v višini 6,4 milijarde evrov, kar je 1,4 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov več kot leta 2026. V predlogu sprememb proračuna 2027 je za plačilo glavnic načrtovano 4,2 milijardi evrov, kar je zaradi dinamike zapadlosti dolga za 1,1 milijarde evrov več v primerjavi z letom 2026. V letu 2028 se načrtuje zadolževanje v višini 5,9 milijarde evrov, kar je 575 milijonov evrov oziroma 8,9 odstotkov manj kot v letu 2027. V prihodnje bodo aktivnosti usmerjene tako v znižanje proračunskega primanjkljaja kot tudi v zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda na način najmanj 0,5 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno. Slovenija je bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije in evrskega območja. Dolg Slovenije je konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ob koncu te predstavitve bi želel poudariti, da je Evropska komisija včeraj objavila jesensko gospodarsko napoved za leto 2026. V njej ocenjuje, da bo gospodarska rast v Sloveniji znašala 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 2,9 odstotka
bruto domačega proizvoda, kar je nekaj več od napovedi Umarja.
Komisija hkrati ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 ostal pod 3 odstotki bruto domačega proizvoda, za leto 2027 pa napoveduje ob predpostavki, da bo razvojni zakon uveljavljen, povečanje primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda in zmerno povečanje javnega dolga za 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda, medtem ko vlada ocenjuje primanjkljaj sektorja država za leto 2027 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in znižanje javnega dolga, kot sem že prej povedal, za 0,5 odstotne točke bruto domačega proizvoda.
Pri tem želim poudariti, da je Evropska komisija v svoji napovedi že upoštevala morebiten učinek zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga ocenjuje na 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko dinamična ocena Ministrstva za finance znaša 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije v obravnavanih proračunskih dokumentih ni vključen, smo pa napovedali in sem že večkrat napovedali, da bomo njegove učinke upoštevali ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2027, če bo razvojni zakon uveljavljen. Ob tem je treba upoštevati tudi, da napoved Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, temveč predvsem že sprejete ukrepe, zato je pri primerjavi obeh napovedi treba upoštevati, da temeljita na različnih predpostavkah in vključujeta različen obseg ukrepov. Ob tem poudarjam, da bomo predvidoma v začetku prihodnjega leta ob novi gospodarski napovedi pristopili k pripravi novega srednjeročno fiskalnega strukturnega načrta, v katerem bodo podrobneje predstavljeni tudi načrtovani ukrepi za doseganje predvidene fiskalne poti.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da predložena proračuna za leti 2027 in 2028 podprete. Hvala lepa.