Predsednik vlade Janez Janša o ukrepih za večjo blaginjo, varnost in razvoj Slovenije
Predstavil je ukrepe vlade za krepitev javne varnosti, razbremenitev prebivalstva, učinkovitejše delovanje državnih institucij in pospešitev razvojnih projektov. Ob tem je izpostavil pomen sistemskih sprememb, s katerimi želi vlada odpraviti zaostanke in izboljšati življenjske razmere državljanov.
Vlada za profesionalno policijo, javno varnost in enaka pravila za vse
Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril, da je cilj sedanje vlade zagotoviti profesionalno in učinkovito delovanje policije, ki bo temeljilo na strokovnih merilih in enaki obravnavi vseh državljanov.
»Zdaj se skuša policijo postaviti na profesionalne noge, na osnovo, kjer bo policija profesionalno delovala, kjer bodo veljala enaka pravila za vse in kjer ne bo nobenega političnega čiščenja,« je dejal predsednik vlade.
Ob tem je spomnil na politično kadrovanje v policiji v času prejšnje vlade in izjave nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba o odstranjevanju drugače mislečih iz policije. Poudaril je, da sedanja vlada daje prednost strokovnosti in profesionalnemu delovanju organov pregona.
Glede 48-urnega policijskega pridržanja je pojasnil, da ta možnost v slovenski zakonodaji obstaja že več desetletij in da ustavno zagotovljene pravice pridržanih ostajajo nedotaknjene. Spremembe pri sodelovanju policije in tožilstva so po njegovih besedah namenjene učinkovitejšemu ukrepanju v primerih, ko je ogrožena javna varnost.
Predstavil je tudi namen predlagane prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih, ki je usmerjena v preprečevanje nasilja ter zaščito ljudi in njihovega premoženja.
»To nima nobene zveze s pravico do mirnega zbiranja in protestiranja,« je poudaril ter dodal, da je namen ukrepov »odgovorno zaščititi javno varnost, premoženje, zdravje in življenje ljudi«.
Enaka pravila financiranja kampanj in preprečevanje tujega vpliva
Na področju financiranja volilnih in referendumskih kampanj si vlada prizadeva za enotna in pregledna pravila, ki bodo veljala za vse organizatorje kampanj.
Predsednik vlade je pojasnil, da za politične stranke že desetletja veljajo stroge omejitve financiranja iz tujine, medtem ko veljavna ureditev omogoča drugačne pogoje za nekatere nevladne organizacije, ki sodelujejo v referendumskih kampanjah.
»Torej s tem predlogom zakona samo uvajamo enaka pravila za vse, ker zdaj niso enaka,« je poudaril.
Izpostavil je pomen preglednosti financiranja in odgovornosti organizatorjev kampanj ter poudaril, da morajo slovenski demokratični procesi temeljiti na odločitvah slovenskih državljanov, ne na vplivu tujih financerjev.
»Ne gre za prepoved delovanja kogarkoli, gre za to, da se uvedejo enaka pravila za vse in da se onemogoči vmešavanje tujine v slovenske demokratične procese,« je dejal.
Za zmanjšanje revščine so potrebni sistemski ukrepi, ne zgolj višji socialni transferji
V odgovoru na poslansko vprašanje glede naraščanja revščine - po uradnih statističnih podatkih se je med letoma 2024 in 2025 število prebivalcev pod pragom tveganja revščine povečalo za približno 22.000 – je predsednik vlade predstavil ukrepe, s katerimi želi vlada izboljšati življenjski standard prebivalcev.
Ob tem je opozoril, da se je revščina povečevala v obdobju gospodarske rasti, kljub višjim davkom in prispevkom ter povečevanju javne porabe.
»Številke govorijo, da razvoj ni šel v smer socialne države, ampak je šel v smer povečanja revščine in povečanega razslojevanja. Kljub temu, da se je javna poraba povečala,« je poudaril.
Kot enega ključnih ukrepov za izboljšanje položaja prebivalstva je predstavil razvojni zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Zakon med drugim predvideva znižanje DDV za osnovna živila in ukrepe za znižanje cen energentov.
Predsednik vlade je izpostavil, da prav gospodinjstva z najnižjimi dohodki največji delež svojih sredstev namenjajo hrani in ogrevanju, zato so ukrepi za znižanje teh stroškov še posebej pomembni.
»To sta dva ključna instrumenta, s katerima naslavljamo ta problem. In bi oba že lahko veljala, če ta zakon s strani sindikatov in opozicije ne bi bil blokiran,« je dejal.
Posebno pozornost je namenil položaju upokojencev, med katerimi jih po predstavljenih podatkih približno četrtina živi pod pragom tveganja revščine. Izpostavil je predvsem starejše, ki živijo sami, imajo zdravstvene težave in se težko spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški.
Razvojni zakon predvideva tudi odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bremeni pokojnine.
»Nekomu, ki je bogat, ta odstotek nič ne pomeni. Enemu upokojencu, ki že tako vsak mesec računa, ali bo lahko šel do konca meseca v trgovino ali ne, pa je to velik denar,« je ponazoril predsednik vlade.
Ob tem je poudaril, da vlada ohranja pomoč socialno ogroženim prebivalcem, hkrati pa želi s sistemskimi ukrepi odpraviti vzroke za revščino.
»S tem, da dajemo vse več denarja za socialne transfere, pa povečujemo proračune humanitarnih organizacij, ki pomagajo revnim, ne odpravljamo vzrokov za to stanje. Vzroke lahko odpravljamo s sistemskimi spremembami,« je poudaril.
Slovenija pri črpanju evropskih sredstev s 25. na 19. mesto
Vprašanje namenjeno črpanju evropskih kohezijskih sredstev je pokazalo, kje je sedanja vlada v nekaj mesecih že dosegla opazen napredek.
Slovenija je bila ob zaključku mandata prejšnje Janševe vlade junija 2022 na četrtem mestu med državami članicami Evropske unije po črpanju evropskih sredstev. Ob ponovnem prevzemu vodenja države junija 2026 pa je sedanja vlada nasledila bistveno slabše stanje, saj je Slovenija v vmesnem obdobju zdrsnila na 25. mesto med 27 državami članicami EU.
Vlada je s ponovno vzpostavitvijo učinkovitejših organizacijskih struktur, poenostavljanjem postopkov in odpravljanjem ovir pri izvajanju projektov po navedbah predsednika vlade že izboljšala položaj Slovenije.
»Do 13. novembra, kar je zadnji podatek, smo napredovali na 19. mesto,« je dejal.
Vlada si prizadeva za hitrejše izvajanje projektov in učinkovitejšo porabo razpoložljivih evropskih sredstev. Med pomembnejšimi projekti, pri katerih je treba do konca leta zagotoviti nadaljnja izplačila, je predsednik vlade navedel nadgradnjo železniške postaje Ljubljana, obnovo mariborskega Rotovža, nakup medicinske opreme v vzhodni kohezijski regiji, podjetniški inkubator v stari elektrarni v Velenju, Tehnološki park Velenje, Center urbanega dogajanja Celje ter protipoplavne ukrepe na območju Savinje.
Predsednik vlade je izpostavil tudi prizadevanja za spremembo evropskih pravil, ki bi omogočila bolj smiselno in razvojno usmerjeno porabo sredstev.
Kot primer je navedel občine, ki lahko pridobijo stoodstotno financiranje za kolesarske steze, medtem ko za nujno potrebno vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo nimajo zagotovljenega ustreznega sofinanciranja.
»Preden rabiš kolesarsko stezo, kjer se sicer še vsi bolj vozijo s traktorji kot s kolesi, ker delajo, rabiš tudi vodovod, rabiš kanalizacijo, rabiš cesto, ki ni asfaltni makadam,« je ponazoril.
Poudaril je, da si vlada v Bruslju prizadeva za spremembo takšnih meril, da bi evropska sredstva v večji meri podpirala dejanske potrebe ljudi, občin in gospodarstva.
Kljub velikim podedovanim zaostankom je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do konca leta na evropski lestvici črpanja še napredovala.