Premier Janez Janša: Evropa mora sodelovati pri mirovnih pogajanjih in ohraniti konkurenčnost

Predsednik vlade je ob prihodu na srečanje poudaril, da razvoj umetne inteligence predstavlja pomembno prelomnico, ki prinaša številne priložnosti, hkrati pa odpira tudi nova vprašanja. Po njegovih besedah gre za prvo resnejšo razpravo evropskih voditeljev, na kateri bodo tehtali prednosti in tveganja te tehnologije ter razpravljali o njeni regulaciji.

»Naše stališče je, da mora biti regulacija razumna, zato da Evropa ne bo že na začetku izgubila svojih konkurenčnih prednosti ali da ne bo v položaju, ko do teh sploh ne bo mogla priti,« je poudaril predsednik vlade.

Pomemben del pogovorov bo namenjen tudi razmeram v Ukrajini in aktualnim diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne. Predsednik vlade je ocenil, da dosedanji pogovori še niso prinesli bistvenega preboja, kot pomemben konkreten napredek pa je izpostavil široko izmenjavo vojnih ujetnikov.

Ob tem je poudaril, da mora Evropska unija aktivno sodelovati pri mirovnih pogajanjih. »Evropa nosi veliko večino bremena pomoči Ukrajini in brez te pomoči bi bilo stanje bistveno slabše,« je dejal ter dodal, da bi morala biti Evropska unija za pogajalsko mizo že od samega začetka.

Glede nadaljnjega financiranja pomoči Ukrajini je predsednik vlade izrazil razumevanje do Nemčije in drugih držav, ki nosijo največji finančni in drugi del bremena pomoči. Kljub temu Slovenija ne podpira pogojevanja prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna s sodelovanjem držav pri financiranju Ukrajine.

Kot je pojasnil, so pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru Evropske unije že sama po sebi zahtevna, dodatno pogojevanje pa bi lahko otežilo dosego dogovora do konca leta.

»Mi za to vezavo nismo, smo pa za to, da se Ukrajini pomaga še naprej. Smo pa tudi za to, da vsi tisti, ki pomagamo, sodelujemo tudi na pogajanjih, ki naj čim prej prinesejo mir in končanje vojne,« je poudaril predsednik vlade.

Glede izbire novega predsednika Evropske centralne banke (ECB) je predsednik vlade pojasnil, da Slovenija odločitve o podpori še ni sprejela, oba kandidata pa ocenjuje kot strokovno kompetentna.

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje glede predloga sprememb odloka o Svetu za nacionalno varnost (SNAV). Pojasnil je, da doslej ni bila sprejeta nobena odločitev oziroma sklep, ki bi spreminjal dosedanjo ureditev. Nov odlok o SNAV bo, kar se tiče vabljenih in vsega ostalega, natančno enak kot je bil v prejšnjem mandatu. »Nobene spremembe ne bo. Tako bo, kot je bilo v našem zadnjem mandatu,« je poudaril predsednik vlade.