S prvo vajo evakuacije slovenskih državljanov z letali Spartan krepimo pripravljenost na krize

Namen vaje »Miren let 2026« je bil preveriti postopke evakuacije slovenskih državljanov s kriznega območja, usklajenost sodelujočih služb ter pripravljenost na hitro in učinkovito odzivanje ob morebitnih kriznih dogodkih v tujini. V času vse bolj nepredvidljivih varnostnih razmer, oboroženih spopadov, političnih nemirov in naravnih nesreč je pravočasna pripravljenost ključnega pomena za zagotavljanje varnosti slovenskih državljanov. 

Poleg ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja so na vaji sodelovali tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Erik Kopač ter konzularni uslužbenci iz 62 slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov po svetu in tisti, ki se na delo v tujino šele odpravljajo. Konzularni uslužbenci so se vaje udeležili v okviru letnega konzularnega posveta, ki je namenjen izmenjavi izkušenj, strokovnemu usposabljanju in krepitvi pripravljenosti na odzivanje v kriznih razmerah. Ker je pomemben del krepitve pripravljenosti tudi mednarodno sodelovanje, tako v okviru EU kot na regionalni ravni, so vajo spremljali tudi tuji diplomatski predstavniki iz Ljubljane ter predstavniki zunanjih ministrstev Avstrije, Hrvaške in Slovaške. Njihova udeležba dodatno potrjuje pomen izmenjave izkušenj in sodelovanja pri odzivanju na krizne razmere. 

»Ko nastopi kriza, ni časa za vzpostavljanje postopkov in iskanje rešitev. Zato je ključnega pomena, da smo pripravljeni vnaprej, da poznamo svoje naloge in da znamo delovati kot usklajena celota. Ta vaja je pomemben korak k temu, da bomo lahko ob dejanski nevarnosti ukrepali še hitreje, bolj usklajeno in bolj učinkovito,« je poudaril minister Kajzer. 

Evakuacija državljanov s kriznih območij je zahteven proces, ki vključuje številne organizacijske, logistične in varnostne vidike ter zahteva učinkovito usklajevanje vseh sodelujočih. Minister Kajzer se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi vaje, posebej konzularnim uslužbencem ter pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske in policije. 

»Konzularno delo je diplomacija v svoji najbolj neposredni obliki – pomoč našim ljudem takrat, ko jo najbolj potrebujejo. Naši konzularni uslužbenci po svetu vsak dan pomagajo slovenskim državljanom, v kriznih razmerah pa lahko njihovo delo pomeni tudi reševanje življenj. Za njihovo predanost, strokovnost in pripravljenost pomagati tudi v najzahtevnejših okoliščinah sem jim iskreno hvaležen,« je še povedal minister Kajzer. 

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v zadnjem obdobju sistematično krepi zmogljivosti na področju konzularnega kriznega upravljanja. Med pomembnejšimi pridobitvami sta portal Varnost potovanj, ki državljanom zagotavlja informacije in priporočila za varno potovanje, ter aplikacija eLastovka, ki omogoča registracijo potovanj in neposredno prejemanje pomembnih obvestil, zlasti ob kriznih dogodkih v tujini. Vodja oddelka za konzularno krizno upravljanje v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Jan Mulec je po končani vaji poudaril: »Na naših 62 diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter v Ljubljani smo državljanom v nujnih primerih in kriznih dogodkih, na voljo 24 ur na dan. Kljub temu poudarjamo, da je izrednega pomena dobra informiranost, zavedanje o nevarnostih ter preventivno ravnanje vseh, ki potujejo ali prebivajo v tujini. Reševanje slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda je pokazalo, kako pomembno delo opravljajo konzularni uslužbenci in diplomati doma in v tujini, pa naj si gre za reševanje iz kriznih razmer, izgubljen potni list ali bolezensko stanje državljana. Zaradi tega smo lahko in bodimo ponosni na vse dosežke v zadnjih letih.« 

Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve bo v kratkem začel delovati nov situacijski center, ki bo omogočal še učinkovitejše spremljanje kriznih razmer in hitrejše usklajevanje odzivanja. 

Minister Kajzer je ob zaključku poudaril, da ostaja varnost slovenskih državljanov v tujini ena ključnih prednostnih nalog slovenske diplomacije: »Želim, da slovenski državljani vedo, da tudi takrat, ko so daleč od doma, niso sami. Naša odgovornost je, da jim v trenutkih stiske znamo in zmoremo pomagati. Prav zato danes vadimo – da bomo jutri, ko bo šlo zares, še bolje pripravljeni. To je diplomacija v službi ljudi.« 

Praktična vaja je vključena v Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2026 kot celovita vaja obrambnega sistema. 

Ozadje scenarija vaje »Miren let 2026«

Kaj se zgodi, ko se varnostne razmere v tuji državi v nekaj dneh tako zaostrijo, da morajo slovenski državljani zapustiti državo? Kako poteka njihova evakuacija in kako pri tem sodelujejo različni državni organi? 
Scenarij vaje temelji na izmišljeni državi X, kjer so po spornih predsedniških volitvah izbruhnili množični protesti zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Protesti so se hitro sprevrgli v nasilne nemire, varnostne razmere pa so se v kratkem času močno poslabšale. Po nekaterih informacijah so se protestnikom pridružile tudi posamezne vojaške enote, zaradi česar obstaja nevarnost vojaškega udara. Zaradi zaostrenih razmer številne letalske družbe odpovedujejo polete, kopenske in pomorske povezave so prekinjene, obstaja pa tudi nevarnost skorajšnjega zaprtja zračnega prostora. Več evropskih in drugih držav je zato že začelo evakuacijo svojih državljanov. V državi X se nahajajo tudi slovenski državljani in osebje slovenskega veleposlaništva v prestolnici Zorograd (IZMIŠLJENO IME ZA VAJO). Zaradi hitrega poslabševanja varnostnih razmer se Slovenija odloči za njihovo organizirano evakuacijo. 

Ključno vlogo pri usklajevanju evakuacije prevzame Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki vzpostavi krizno koordinacijo z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, Ministrstvom za notranje zadeve ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V skladu s scenarijem vaje Vlada Republike Slovenije odobri uporabo vojaških letal za evakuacijo. Pri zagotavljanju varnosti sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske. 
Evakuacija poteka iz dveh mest, Mostave in Zorograda, kjer se zbirajo slovenski državljani in osebje veleposlaništva. Z organiziranimi in varovanimi avtobusnimi prevozi jih prepeljejo na mednarodno letališče v Zorogradu, od koder je predviden njihov umik v Slovenijo. 

Za izvedbo evakuacije so bili predvideni trije poleti z vojaškimi transportnimi letali Spartan C-27J, ki evakuirane osebe prepeljejo na vojaško letališče v Cerkljah ob Krki. Praktična vaja omogoča preverjanje postopkov kriznega odločanja, medresorskega usklajevanja, organizacije prevozov, zagotavljanja varnosti in sprejema evakuiranih oseb ob vrnitvi v Slovenijo. 

Čeprav je scenarij izmišljen, so okoliščine, ki jih obravnava, povsem realistične. Politična nestabilnost, izbruhi nasilja, zapiranje meja in prekinitev civilnih letalskih povezav lahko v zelo kratkem času ustvarijo razmere, v katerih je organizirana evakuacija edina možnost za varen umik državljanov.